Včeraj je bilo izvedenih 5989 PCR-testiranj, 1112 testov je bilo pozitivnih. Delež znaša 18,6 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 24.688 hitrih testov. Aktivnih primerov okužbe s covidom-19 v državi je trenutno 10.310. Sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov je po danes objavljenih podatkih NIJZ nekoliko višje od včerajšnjega in znaša 737 (včeraj 716). Hospitaliziranih je 444 bolnikov, od tega 83 na intenzivnih oddelkih. Umrlo je sedem bolnikov, vsi v bolnišnicah.

Med občinami glede na včeraj potrjene nove okužbe izstopajo naslednje: Celje (36), Domžale (33), Kranj (21), Jesenice (17), Trbovlje (21), Litija (20), Zagorje ob Savi (16), Nova Gorica (14), Sežana (27), Koper (33), Izola (12), Piran (17), Ljubljana (138) in Maribor (56).

Do danes je bilo dobavljenih v državo 215.475 odmerkov cepiva podjetja Pfizer, 28.800 odmerkov cepiva podjetja Moderna in 88.800 odmerkov cepiva AstraZeneca, kar je skupaj 333.075 odmerkov, je podatke predstavila Grgič Vitek. Do 14. marca je bilo na podlagi podatkov iz elektronskega registra cepljenih oseb s prvim odmerkom cepljenih 174.164 oseb, kar je 8,3 odstotka prebivalcev, in 83.801 oseba z drugim odmerkom, kar je 4 odstotke prebivalcev. Skupaj je bilo porabljenih 257.965 odmerkov, dobavljenih glede na podatke v registru pa 313.185 odmerkov.

Neželenih učinkov pri cepivu Pfeizer je 2.010, pri cepivu Moderna 22 in pri AstraZeneci 471. Med resne neželene učinke po cepljenju se po definiciji uvrščajo: (i) življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, (ii) hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, (iii) trajna okvara, (iv) prirojena anomalija, (v) druga klinično pomembna stanja in smrt.

Od začetka cepljenja do vključno 14. marca so na NIJZ v register prijav neželenih učinkov prejeli 16 prijav resnih neželenih učinkov cepiva Pfeizer, kar je 0,8 odstotka glede na vse prijave, in eno prijavo resnega neželenega dogodka cepiva AstraZeneca, kar je 0,2 odstotka glede na vse prijave. Pri cepivu Pfeizer, ki je namenjeno predvsem starostnikom, pa je bilo teh prijav več. Pri sedmih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti, ki so časovno vezane na izvedeno cepljenje. Komisija pri ministrstvu za zdravje je tri primere obravnavala in ugotovila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna, štiri primere pa še preiskujejo. Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija, in sicer (i) kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covida-19, (ii) prehodna možganska kap, (iii) prsna bolečina, (iv) levkemija/limfom. Tudi v teh primerih je ugotovljeno, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Poleg teh hospitalizacij pa jih je bilo še pet, o katerih se podatki še zbirajo. Gre za primere (i) venske tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, (ii) anafilaksije po cepljenju, (iii) možgansko kap 13 dni po cepljenju, (iv) parezo roke in (v) težave pri govoru.

Strategija cepljenja se pri cepivih mRNA, to sta cepivi proizvajalcev Pfizer in Moderna, trenutno izvaja za:

– osebe, stare 75 let in več (cepivo Pfizer tudi za nepomične osebe),

– oskrbovance v domovih starejših občanov, ki še niso bili cepljeni,

– zdravstvene delavce, stare 65 let in več, ki še niso bili cepljeni,

– dijake zdravstvenih šol, stare od 16 do 18 let (cepivo Pfizer), ki opravljajo klinično prakso v zdravstvenih ustanovah.

Ti dve cepivi se bosta v nadaljevanju cepljenja (ko bodo cepljene vse osebe, stare 75 let in več, ki se želijo cepiti) uporabljali za cepljenje oseb, starih 70 let in več, ter posebej ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost in nato za naslednjo skupino oseb, starih 65 let in več.

Cepivo AstraZeneca se zdaj uporablja za:

• posebej ranljive kronične bolnike, stare od 18 do 64 let (lahko tudi starejše, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje), tudi za nepomične osebe, diplomate in druge v skladu s strategijo,
• zdravstvene delavce in sodelavce, stare od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni,
• institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v socialno varstvenih zavodih, CIRIUS, zaporih in drugih podobnih ustanovah), stare od 18 do 64 let, ki še niso bile cepljene,
• zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami, stare od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni,
• zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki prihajajo v neposreden stik z otroki, učenci, dijaki in študenti, glede na navodila ministrstva.

Opis teh dveh strategij delno odgovarja na nejasnosti, zakaj nastajajo razlike med cepljenimi skupinami v državi glede na cepilne centre. To, da je v starostni skupini od 80 do 84 let cepljenih 55 odstotkov prebivalcev, pomeni, da se preostali del (45 odstotkov) še ni odločil za cepljenje oziroma so nekateri bolezen že preboleli.