Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zaradi posledic drugega vala epidemije covid-19 za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. januarja 2021

Vlada je sprejela Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. januarja 2021

Zaradi epidemije covid-19 prihaja do velikih težav s prodajo in izpadom dohodka na področju posameznih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Težave se kažejo zlasti na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so povezane s turizmom na kmetijah. Kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom, so morale začasno prenehati opravljati dejavnosti ponujanja nastanitev ter vse gostinske dejavnosti. Poleg teh dejavnosti imajo večji izpad dohodka tudi dopolnilne dejavnosti povezane s prodajo svojih proizvodov šolam, vrtcem in drugim organizacijam, ki sicer zagotavljajo prehrano, njihove dejavnosti pa v obdobju epidemije ne potekajo oziroma se izvajajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Posledice ustavitve javnega življenja se kažejo tudi pri drugih storitvenih dejavnostih, pri katerih je prodaja storitev ali izdelkov povezana z obiski gostov. Kmetije v času ustavitve javnega življenja tako samevajo in so praktično čez noč izgubile dohodek.

Do finančnega nadomestila je upravičen nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je imel najpozneje na dan 1. 9. 2020 dokončno dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18).

Vlagatelj mora izkazovati delež izpada dohodka vsaj v višini 30 % za obdobje od 1. 10. 2020 do 31. 1. 2021 v primerjavi z obdobjem od 1. 10. 2019 do 31. 1. 2020.

Finančno nadomestilo se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covid-19.

V letu 2020 je o doseženem dohodku za leto 2019 poročalo 4.447 nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki svoje dejavnosti opravljajo na 4369 kmetijah. Poročali so o skupaj 18.253.900 evrov skupnega dohodka na 18.056 vrstah priglašenih dejavnosti.

Kmetije, ki imajo priglašene dopolnilne dejavnosti s področja gostinstva in turizma, predstavljajo najbolj ranljivo skupino z vidika posledic ukrepov za zmanjševanje širjenja bolezni covid-19. Po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev je za leto 2019 dohodek poročalo 1073 nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah s 1070 kmetij, povezanih s turizmom oziroma gostinstvom, v skupni višini 6,1 milijonov evrov, kar predstavlja 33 % vsega dohodka dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Vsota vseh vrst dopolnilnih dejavnosti na teh kmetijah znaša 5842. Povprečna vrednost dohodka na kmetijah, ki imajo priglašene le prizadete dopolnilne dejavnosti, znaša 4799,85 evra. Ocenjujemo, da je dosežen dohodek iz naslova teh dejavnosti na vseh kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah v višini 5,13 milijona evrov. Obdobje zajema po odloku je od 1. 10. 2020 do 31. 3. 2021, kar predstavlja 1/3 leta. Ob ocenjenem pretežnem izpadu dohodka v tem obdobju (ocena v višini 90 %) je izpad dohodka v višini 1,54 milijona evrov.

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi drugega vala epidemije covid-19

Vlada je sprejela Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina  zaradi drugega vala epidemije covid-19. Odlok določa upravičence, pogoje in postopke dodelitve nadomestila za izpad dohodka v proizvodnji vina, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog in zmanjšanja obsega prodaje zaradi drugega vala epidemije.

Ponovno zaprtje gostinskih in turističnih dejavnosti ravno v času, ko je prodaja vina največja (martinovo in prednovoletni čas), se izredno pozna tudi pri prodaji vina. Kmetijska gospodarstva so tako kot spomladi praktično čez noč izgubile dohodek od prodaje vina temu segmentu, ki vrednostno predstavlja 50 % prodaje, hkrati pa se je zaradi omejevanja gibanja in druženja prebivalstva občutno zmanjšala tudi prodaja vina končnim potrošnikom. 

Na podlagi podatkov tržno informacijskega sistema (TIS) o povprečnih prodajnih cenah in količinah prodanega vina (ki ga vodi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja - AKTRP za posamezne kvartale) ter kalkulativnih stroškov pridelave vina (ki jih v okviru strokovnih nalog v kmetijski proizvodnji vsako leto pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije - KIS), se je dohodek od prodanega vina v obdobju oktober-december 2020 zmanjšal za 30,02 % glede na enako obdobje v preteklih treh letih (2017-2019).

Podobno se na podlagi modelnih kalkulacij, ki jih v okviru strokovnih nalog v kmetijski proizvodnji pripravlja KIS, ugotavlja izredno poslabšanje položaja pridelovalcev grozdja v letu 2020, v primerjavi s preteklimi tremi leti (v letu 2020 so utrpeli celo izgubo). S tem je izpolnjen pogoj za uvedbo finančnega nadomestila iz 116. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUPOPDVE), ki za uvedbo nadomestila določa vsaj 30 % upad dohodka glede na pretekla tri leta.

Do finančnega nadomestila so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v skladu z Zakonom o vinu vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, ter so v letu 2020 proizvedli vsaj 4000 litrov vina. Finančno nadomestilo se dodeli v obliki pavšalnega nadomestila na hektar vinogradov kmetijskega gospodarstva, na katerih se prideluje grozdje za proizvodnjo vina; ugotovljen izpad dohodka v upravičene obdobju (oktober 2020 - januar 2021) znaša 1172 evrov/hektar, nadomestilo pa se dodeli za 80 % izpada in znaša 938,11 evrov/hektar. 

Ker so posledice epidemije vplivale tudi na izpad dohodka v pridelavi grozdja, so med upravičence pod enakimi pogoji dodani tudi nosilci, ki imajo s kletmi sklenjeno pogodbo o trajnem poslovnem sodelovanju za oddajo grozdja. Ugotovljen izpad dohodka pri teh znaša 409,66 evrov/hektar, nadomestilo pa se dodeli za 80 % izpada in znaša 327,73 evrov/hektar.

Po podatkih registra pridelovalcev grozdja in vina, je takih upravičencev približno 2250, ki skupaj obdelujejo cca. 8.900 hektarjev vinogradov (upoštevan le delež vinogradov, na katerem je bilo pridelano grozdje za lastno proizvodnjo vina in delež, iz katerega je grozdje oddano kletem). Od tega je približno 2.500 hektarjev vinogradov namenjenih pridelavi grozdja, ki se odda kletem, na 6.400 hektarjih upravičenih vinogradov pa se prideluje grozdje za lastno proizvodnjo vina. Najvišja višine podpore na upravičenca je omejena na 20.000 evrov.

Glede na navedene podatke o upravičencih so ocenjena potrebna sredstva za izvedbo ukrepa v višini 5 milijonov evrov, od katerih pa se odšteje prejeti mesečni temeljni dohodek tistih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so ga uveljavljali. Predvideva se, da je od 500 do 550 upravičencev, ki so kmečko zavarovani, prejelo temeljni dohodek za obdobje od oktobra do januarja 2021 v skupni višini cca 1,3 milijona. evrov, zato bo za izvedbo ukrepa potrebnih do 3,7 milijonov evrov.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki se izvajajo z javnimi razpisi

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki se izvajajo z javnimi razpisi in jo objavi v Uradnem listu.

Predmetna Uredba ureja izvajanje tistih ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 (OP ESPR), ki se izvajajo z javnimi razpisi. Operativni program je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije.

S spremembami uredbe se spreminja višina finančnih sredstev po posameznih prednostnih nalogah in ukrepih v skladu z zadnjo verzijo OP ESPR 2014-2020, ki je bila potrjena z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2020) 6268 z dne 9. septembra 2020. Prav tako se vlagateljem omogoča v celoti vnos elektronske vloge v informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Črta se tudi določba glede najvišjega zneska podpore na posamezno vlogo ter višina dodeljene podpore v celotnem programskem obdobju 2014–2020. Glede na to, da se program zaključuje, se določa tudi natančen datum zaključka izvajanja operacij in predložitev zadnjega zahtevka za povračilo sredstev. Določeni popravki v uredbi bodo olajšali tudi vlaganje in pregled vlog.

Sprememba vrednosti projekta 2330-20-0045 »Pametno, trajnostno upravljanje s kmetijskimi tlemi«

Vada je sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2021-2024 spremeni vrednost projekta 2330-20-0045 »Pametno, trajnostno upravljanje s kmet. tlemi«.

Na podlagi 31. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 Vlada odloča o spremembi projekta v veljavnem Načrtu razvojnih programov. Vrednost projekta 2330-20-0045 »Pametno, trajnostno upravljanje s kmetijskimi tlemi« se spreminja na 80.000.000 evrov. S spremembo izhodiščne vrednosti projekta se ureja pri rebalansu proračuna 2020 napačno vneseno izhodiščno vrednost projekta. Pravilna vrednost celotnega projekta, pri katerem sodeluje 26 inštitucij iz 24 držav EU, je namreč 80.000.000 evrov. Znesek proračunskih sredstev pa, se sicer ne spreminja in znaša 333.624,38 evrov.  

Stališče Republike Slovenije do Predloga Sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in njegovega protokola o izvajanju

Vlada je sprejela Stališče Republike Slovenije do Predloga Sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in njegovega protokola o izvajanju. S tem sklepom Svet EU pooblasti Evropsko komisijo za podpis novega protokola med Evropsko unijo in vlado Grenlandije in vlado Danske.

Novi sporazum, ki razveljavlja in nadomešča obstoječi sporazum, zajema obdobje 6 let z možnostjo podaljšanja s tihim soglasjem. Na tej podlagi se sklepa novi protokol, ki zajema obdobje 4 let in se lahko podaljša za dve leti. Skupni finančni prispevek iz proračuna EU znaša cca. 16,5 milijonov evrov in sicer glede na namen: 13,59 milijonov evrov za dostop do ribolovnega območja in 2,93 milijonov evrov za podporo razvoju ribištva.

Navedena tematika slovenskega ribištva sicer ne zadeva neposredno.

Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenij

Vlada je sprejela sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

V Odboru za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije ustanovljenem s Sklepom o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije se:

• z mesta predsednika razreši dr. Jože Podgoršek in namesto njega kot predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje mag. Aleša Irgoliča;
• z mesta namestnika razreši Damjan Stanonik, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• z mesta članice razreši Darja Majkovič in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje Mašo Žagar;
• z mesta namestnice razreši Marina Dobraš, predstavnico Ministrstva za finance;
• z mesta članice razreši Breda Štern in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo imenuje Simono Laznik;
• z mesta članice razreši Jana Lovšin in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imenuje Valentino Vehovar;
• z mesta članice razreši Irena Marš in namesto nje kot predstavnico Ministrstva za kulturo imenuje Barbaro Mlakar;
• z mesta namestnice razreši Barbara Mlakar in namesto nje kot predstavnika Ministrstva za kulturo imenuje Igorja Teršarja;
• z mesta člana razreši Velislav Žvipelj in namesto njega kot predstavnika Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja imenuje Matjaž Ribaš;
• z mesta namestnice razreši Darja But in namesto nje kot predstavnico Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja imenuje Tjaša Kariš;
• z mesta člana razreši Janez Žužek in namesto njega kot predstavnika Ministrstva za javno upravo imenuje Jožeta Vojkovića;
• z mesta namestnika razreši Igor Hrovatič in namesto njega kot predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije imenuje Antona Jagodica;
• z mesta člana razreši Anita Jakuš in namesto nje kot predstavnico Zadružne zveze Slovenije imenuje Alenko Marjetič Žnider;
• z mesta namestnice razreši Bojana Jerina in namesto nje kot predstavnico Zadružne zveze Slovenije imenuje Katarino Brumat;
• z mesta člana razreši Gorazd Marinček in namesto njega kot predstavnika Plana B za Slovenijo imenuje Uroša Brankoviča;
• z mesta namestnice razreši Anamarija Slabe in namesto nje kot predstavnika Plana B za Slovenijo imenuje Saša Obolnarja;
• z mesta člana razreši Veronika Valentar in namesto nje kot predstavnika Zveze lastnikov gozdov Slovenije imenuje Miha Koprivnikarja;
• z mesta člana razreši Alojz Sok in namesto njega kot predstavnika Združenja občin Slovenije imenuje Rajka Meserka;
• z mesta namestnika razreši Janez Pirc in namesto njega kot predstavnika Združenja občin Slovenije imenuje Jožeta Hladnika;
• z mesta člana razreši Jože Kobe, in namesto njega kot predstavnico Združenja mestnih občin Slovenije imenuje Ivano Štrkalj;
• z mesta namestnika razreši Vili Eisenhut in namesto njega kot predstavnika Združenja mestnih občin Slovenije imenuje Petra Geršiča.