V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti - velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. Obnova gozda, bodisi s saditvijo sadik gozdnega drevja ali samodejno naravno obnovo pa je zgolj prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju se ukrepom obnove gozda pridružijo ukrepi nege gozda, ki obsegajo vrsto del v gozdnih sestojih od nege mladega gozda do redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter priprave zrelih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski krog gozda.

Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove.

V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarjih gozdnih površin. Projekt obnove gozdov po naravnih ujmah pa je bil izbran med finaliste izbora evropske Nagrade za navdihujoče projekte podeželja 2021. V prihodnjih letih je potrebno izboljšati realizacijo ukrepov nege gozda, saj je bila v letu 2020 izvedena le približno polovica načrtovanega obsega nege gozda.

Skrb za gozdove je ključnega pomena za človekovo dobro počutje in zdravje, kar se je še posebej izkazalo v času omejitev, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa. Poleg tega, da čistijo zrak in pitno vodo, preprečujejo plazove, zagotavljajo življenjski prostor, vir preživetja, in opravljajo druge funkcije, postajajo gozdovi za ljudi vedno pomembnejši kot prostor rekreacije, sprostitve, regeneracije in celo druženja. Zdravstvene vloge gozdov imajo tudi izjemen ekonomski pomen – mednarodne raziskave navajajo, da gozdovi in drevesa svetovnim metropolam s svojimi pozitivnimi učinki zagotavljajo storitve v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev letno, gozdne rastline pa so vir surovin za številna pomembna zdravila.

Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. »Velikokrat izrečemo trditev, da so gozdovi naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v teh posebnih časih, ker nam pomenijo prostor, kjer lahko najdemo mir, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja, in tako poskrbimo za svoje zdravje,« je ob mednarodnem dnevu gozdov izpostavil dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

V nedeljo, 21. marca, ob obeležitvi mednarodnega dneva gozdov bo minister preko avdiovizualne povezave nagovoril udeležence osrednjega dogodka - srečanja ob Pomniku miru na Cerju, kjer poteka obnova gozda po obsežnem gozdnem požaru. Na srečanju bodo udeleženci lahko demonstrirali različne naloge s področja obnove in nege gozda ter urejanja tamkajšnjega drevoreda.

Videonagovor ministra ob mednarodnem dnevu gozdov.