Na pet tednov trajajočem zasedanju so sicer države naslovile širok spekter vprašanj, med njimi situacije v Belorusiji, Mjanmaru, Šrilanki, okupiranih palestinskih ozemljih, Severni Koreji, Južnem Sudanu in Siriji, kjer teče 10. leto od začetka konflikta. Posebej pomembna je bila odločitev, da se v Belorusijo napoti Urad visoke komisarke za človekove pravice z namenom zbiranja, analiziranja in hranjenja informacij in dokazov o grobih kršitvah človekovih pravic med in po predsedniških volitvah v državi.

Slovenska delegacija se je zasedanja udeleževala v splošnih razpravah, interaktivnih dialogih in pogajanjih o resolucijah, na visokem segmentu zasedanja pa je Svet nagovoril minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. Slovenija je v okviru zasedanja podprla virtualni dogodek o "ageizmu", na katerem je bilo predstavljeno prvo globalno poročilo o tej tematiki. V okviru letne razprave o otrokovih pravicah pa je, v imenu slovenskih otrok, spregovoril predstavnik otroškega parlamenta, ki ga letno organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. 

Slovenija je v nadaljevanju zasedanja podala nacionalne izjave v razpravi z visoko komisarko OZN za človekove pravice in na temo okolja, manjšin, svobode veroizpovedi, nasilja nad otroki, otrok v oboroženih spopadih in zagovornikov človekovih pravic. Naslovila je tudi stanje človekovih pravic v Belorusiji, zagotavljanje odgovornosti in pravičnosti za vse kršitve mednarodnega prava na zasedenih palestinskih ozemljih vključno z Jeruzalemom ter stanje človekovih pravic v Iranu. Slovenija je Iran pozvala k upoštevanju pisma sedmih posebnih poročevalcev OZN. Kvadrilaterala (Avstrija, Lihtenštajn, Slovenija, Švica) je pozvala k odpravi smrtne kazni, v sklopu trilaterale (Avstrija, Hrvaška, Slovenija) pa je skupina držav naslovila pomen upoštevanja otrokovih pravic pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Slovenija je skupaj s kar 65 drugimi državami pozvala k nadaljevanju razprave o priznanju pravice do zdravega okolja na globalni ravni.

Svet je med drugim sprejel tudi resolucije o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, pravici do zasebnosti, demokraciji in vladavini prava, svobodi veroizpovedi ali prepričanja, mučenju in drugih oblikah ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter pravicah oseb z albinizmom. Slovenija pozdravlja predstavitev prelomne skupne izjave Združenih držav Amerike in afriške skupine na temo rasizma, ki je ob predstavitvi požela podporo preko 150 držav sveta, tudi celotne Evropske unije.

Slovenija prav tako pozdravlja, da je Svet kot osrednje medvladno telo s področja človekovih pravic v sistemu Združenih narodov našel način za neovirano delovanje navkljub aktualni epidemiološki situaciji. Soglasni sprejem odločitve za izvedbo virtualnega glasovanja na tako pomembnih pobudah s področja tematske in geografske obravnave človekovih pravic označujemo kot prelomno za mednarodno skupnost.