Uvodoma je minister  dr. Jože Podgoršek članom sveta predstavil aktivnosti ministrstva pri sprejemanju zakonov s področja ministrstva. V obravnavi je več zakonov, v tem obdobju pa sta bila potrjena Zakon o nagradi Zlata čebela in Zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva. Glede priprave Zakona o živinoreji je minister pojasnil, da je potrebno najprej sprejeti spremembe Zakona o kmetijstvu, v katerem urejamo tudi javne službe v živinoreji. Cilj ministrstva je namreč, da javne službe v kmetijstvu rešujemo enotno v enem zakonu. Ko bo Zakon o kmetijstvu sprejet – predvidoma junija letos – bo  možno nadaljevati delo na Zakonu o živinoreji in iz tega zakona izločiti vsebine javnih služb. Razprava je potekla tudi o drugih aktivnostih na področju živinoreje, še zlasti o sprejemanju odlokov za pomoč prašičerejcem, govedorejcem in rejcem drobnice po interventnem zakonu. Minister je pojasnil, da bodo odloki po načrtu usklajeni do konca tega meseca. Sledi objava in postopki za izplačila podpore rejcem.

Razprava na seji je bila osredotočena na strateški načrt in intervencije v obdobju 2023-2027, ki so bile predstavljene članom, prav tako pa so bili člani Sveta pozvani, da do 6. aprila 2021 posredujejo predloge za dopolnitev teh ukrepov. Izpostavljene so bile intervencije za ukrep dobrobiti živali, v okviru katerih je minister člane sveta zaprosil za strokovno mnenje glede vključitve perutninarstva in konjereje v ta ukrep. Pri tem je opozoril na omejenost sredstev za ta ukrep, na potrebo, da se jasneje definirajo vstopni kriteriji za rejce in da bo nujno potrebno spremljati učinke ukrepov. Člani sveta so soglasno predlagali, da se perutninarstvo in konjereja vključita v ukrep dobrobiti živali s poudarkom, da se predpišejo taki pogoji izvajanja ukrepov, da bodo le-ti zagotovili napredek pri doseganju ciljev boljših pogojev reje.

Člani sveta so nadalje izpostavili informacijo, da naj bi Evropska Komisija po letu 2028 prepovedala rejo vezanih živali. Minister je glede tega pojasnil, da takih drastičnih ukrepov ni pričakovati in da bo Slovenija takim predlogom nasprotovala. Investicijsko v tako kratkem času ni možno prestrukturirati živinoreje. Bo pa Slovenija podpirala ukrepe dobrobiti živali, s katerimi bi postopoma živinorejo preusmerili v načine reje, ki so za rejne živali prijaznejše, med te pa sodi tudi opustitev privezov rejnih živali.

Na seji je bilo izpostavljenih še več vprašanj glede nakupov kmetijskih zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, glede problematike pasjih iztrebkov, ki rejcem drobnice in goveda povzročajo zdravstvene težave. Ministrstvo bo glede teh vprašanj pridobilo informacije o pravnih podlagah oziroma regulaciji tega področja.

Razpravo glede zdravstvenih pregledov kopitarjev so člani sveta prestavili na naslednjo sejo.