Minister dr. Podgoršek je na webinarju izpostavil naslednje:

• potrebe po naprednih tehnologijah v kmetijstvu; povečevanje prebivalstva in s tem potrebe po povečanju proizvodnje hrane, z upoštevanjem trajnostnega kmetijstva in zmanjšanega zanimanja mladih za izvajanje poklica kmeta, so izzivi s katerimi se kmetijstvo srečuje tako danes, kot tudi v prihodnje. V kmetijstvu se dogaja tehnološka revolucija, ki ji s podporo preko različnih ukrepov sledimo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se omogoči povečanje obsega proizvodnje z manjšimi vložki in s tem povečanje produktivnosti v kmetijstvu.
• primeri uporabe naprednih tehnologij v Sloveniji; napredne tehnologije v kmetijstvu se uporabljajo v obliki molznih robotov, robotov za čiščenje hlevov, dronov za spremljanje zdravstvenega stanja rastlin in zgodnjega odkrivanja bolezni rastlin ter njihove oskrbe, senzorjev za namakanje in nadziranje stanja tal, traktorjev in priključkov za obdelavo tal, varstvo rastlin in spravilo pridelka, ki so satelitsko vodeni in delno robotizirani ter nekaj poskusnih tehnologij (samohodni stroji z različnimi senzorji opravil). Enako velja za nove tehnologije v predelavi oz. žlahtnjenju. Dejstvo je sicer, da smo z digitalizacijo šele na začetku. Nekateri kmetje v Sloveniji že uporabljajo napredne tehnologije, kot so pametni telefoni, tablice, senzorji na terenu, mobilne aplikacije, katere so razvila podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo z razvojem novih tehnologij na področju kmetijstva.
• Podpore za uvajanje naprednih tehnologij v kmetijstvu v obdobju 2014-2020; soočamo se s pomembnimi izzivi glede povezljivosti in digitalnih znanj in spretnosti. Da bi se možnosti naprednih tehnologij lahko v celoti izkoristile, je v prvi vrsti bistven dostop do širokopasovnega interneta. V okviru Programa razvoja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 smo v okviru podukrepa za podporo širokopasovni infrastrukturi objavili javni razpis z namenom sofinanciranja gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije v naseljih z manj kot 5.000 prebivalci v koroški, podravski in pomurski statistični regiji. S sofinanciranjem preko prvega javnega razpisa se bo v podravski in pomurski statistični regijo pokrilo več kot 80 % belih lis, to je tistih gospodinjstev, kjer ni interneta in tudi ni izkazanega tržnega interesa za gradnjo. V letošnjem letu bomo objavili še en javni razpis z namenom, da pokrijemo vse bele lise na območju koroške, podravske in pomurske regije.
• Podpora za uvajanje naprednih tehnologij v kmetijstvu v prehodnem obdobju 2021-2022; zaradi podaljšanja izvajanja trenutnega Programa razvoja podeželja se v prehodnem obdobju 2 let nadaljuje izvajanje po istih pravilih in z dodatnimi sredstvi. Slovenija je v prehodnem obdobju 2021 in 2022 za izvajanje programa razvoja podeželja prejela 245 milijonov evrov sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter še dodatnih 73,3 milijonov evrov sredstev, namenjenih okrevanju podeželja. V tem prehodnem obdobju bo med drugim poudarek tudi na spodbujanju krožnega in biogospodarstva ter energiji iz obnovljivih virov. Tudi na tem področju bomo imeli letos javne razpise za naložbe, ki uvajajo tehnologije za ponovno uporabo surovin, stranskih proizvodov iz virov primarne proizvodnje, podpora bo namenjena tudi mikro bioplinarnam.
• Podpora za uvajanje naprednih tehnologij v kmetijstvu v strateškem načrtu za obdobje 2023-2027; ministrstvo se zaveda, da brez naprednih tehnologij naše kmetijstvo ne bo konkurenčno, hkrati pa tudi ne bomo mogli doseči vseh zavez, ki jih pred kmete postavljajo evropske strategije kot so Od vil do vilic, biotska raznovrstnost. V intervencijah, ki jih bomo podpirali v sklopu Strateškega načrta SKP 2021-2027 bodo nove tehnologije obravnavane in podprte predvsem v okviru specifičnega cilja 2 – povečanje konkurenčnosti, 4 – podnebne spremembe, 5 – varovanje naravnih virov in 6 – biotska raznovrstnost, kakor tudi skozi vse druge oblike intervencij sodelovanja, izobraževanja itn. Naprednim tehnologijam bomo dali večji poudarek predvsem skozi merila za ocenjevanje vlog v postopku izbora za dodelitev javnih sredstev. Še posebej bo v prihodnjem programskem obdobju pomembna vloga AKIS-a, tj. sistema znanja in inovacij v kmetijstvu.