Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku.

S spremembami in dopolnitvami Zakona o kmetijstvu se poenostavlja administrativne postopke za izvajanje kmetijskih ukrepov, predlaga vzpostavitev sistematičnega spremljanja stanja kmetijskih tal in določa, da se prenos kmetijskega gospodarstva v obdobju po datumu za oddajo zbirne vloge upošteva le v primeru višje sile ali prenosa lastništva.

Nadalje se v Zakon prenašajo določbe Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki dodatno ureja plačilne roke v verigi preskrbe s hrano, nedovoljena ravnanja deležnikov in delovanje Javne agencije RS za varstvo konkurence kot izvršilnega organa.

Natančneje se določa vodenje zbirk podatkov, določajo se tudi nekatere nove zbirke podatkov, poenoti se način izbire in izvajanja javnih služb, prenaša se Uredba EU o ekološkem kmetovanju, ki se začne uporabljati z letom 2022, spreminjajo pa se tudi ukrepi inšpekcije, ki med drugim na novo določajo mesta za prodajo kmetijskih pridelkov.

Ključne spremembe Zakona o kmetijstvu so naslednje:

Upravičenci za ukrepe kmetijske politike

Zaradi ugotovitev revizije Evropske komisije se do ukrepov kmetijske politike kot upravičenca definira le nosilca kmetijskega gospodarstva in ne več kmetijsko gospodarstvo. Kot upravičenca se še naprej šteje tudi fizično, pravno osebo in združenje pravnih oziroma fizičnih oseb, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo dejavnost, kar je pomembno za investicijske ukrepe II stebra Skupne kmetijske politike (SKP).

Na podlagi ugotovitev revizije Evropske komisije se ukinja samodejni prenos plačilnih pravic v primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva, kar posledično pomeni, da morajo biti tudi prenosi plačilnih pravic pri spremembi nosilca med člani kmetije opravljeni na podlagi vloge za prenos plačilnih pravic in v rokih določenih v predpisu, ki ureja neposredna plačila. V primeru, da pride do sprememba nosilca kmetije po roku za oddajo vloge za prenos plačilnih pravic se plačilne pravice za tekoče leto ne morejo več aktivirati in nov nosilec ni upravičen do shem neposrednih plačil, ki so vezane na aktivacijo plačilnih pravic.

Spremljanje bilance organske snovi in hranil v kmetijskih tleh (emisije in odvzemi toplogrednih plinov)

Zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti se določi pristojnost za spremljanje stanja organske snovi in hranil v kmetijskih tleh - potrebno za oceno emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in kmetijsko proizvodnjo. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) z javnim razpisom podeli javno pooblastilo za izvajanje teh nalog za obdobje 5 let.

Spremljanje stanja kmetijskih tal in gnojenja

Z namenom sledenja evropske Tematske strategije za varstvo tal, se predlaga vzpostavitev sistematičnega spremljanja stanja kmetijskih tal, kjer bi se vsi podatki analiz vodili v enotni podatkovni zbirki, ki jo bo upravljal MKGP. Analizo tal bodo po enotnih metodah lahko opravljali samo laboratoriji, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje in jim bo podeljeno javno pooblastilo.

Predlog zakona tudi uvaja ureditev gnojenja – predlaga se definicija gnojenja, ki do sedaj ni bilo urejeno s predpisi s področja kmetijstva, določa se skladiščenje, ravnanje in uporaba gnojil. Zavezanci za izvajanje gnojenja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta bodo določeni v uredbi Vlade. Predlog ureja tudi uporabo ostankov kmetijske pridelave in predelave – omogoči se kroženje rastlinskih hranil in ogljika oziroma vračanje organske snovi in hranil v kmetijska tla. Predlaga se podlaga za izvajanje nove Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu. Sredstva za gnojenje EU, ki bodo proizvedena skladno z Uredbo 2019/1009/EU, bodo pridobila oznako CE (oznaka za evropsko skladnost) in se bodo lahko prosto tržila na trgu EU.

Poenostavitve administrativnih postopkov za izvajanje ukrepov kmetijske politike

• Podelitev javnega pooblastila Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) za izvedbo nalog priprave rednega poročila o stanju na področju kmetijstva in živilstva (»Zeleno poročilo«) in ureditev, da je elektronski podpis enakovreden lastnoročnemu.
• Uvedba pravne podlage, ki bi omogočila poenostavitev postopkov in morebitne dodatne ugodnosti zavarovancev pri sklepanju zavarovalnih polic v zvezi z zavarovanjem kmetijske proizvodnje. Zavarovalnicam bo omogočeno, da od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) pridobivajo določene osebne in druge podatke o upravičencih.
• Uvedba pravne podlage, ki zmanjšuje administrativno breme strankam v primerih dokazovanja pogoja poravnanih davčnih in določenih nedavčnih denarnih obveznosti do države, hkrati pa se uvaja tudi pozivanje na izpolnitev tistih strank, ki pogoja pred izdajo odločitve ne bodo izpolnjevale. Izpolnjevanje tega pogoja ni potrebno dokazovati vlagatelju, temveč ta podatek pridobi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja sama.

Obveze pri javnem naročanju živil

Predlog zakona na novo določa obveznost naročnika živil po predpisih o javnem naročanju, da pri realizaciji javnih naročil upošteva delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, katerega višina izhaja iz predpisa, ki ureja zeleno javno naročanje - minimalni delež ekoloških živil (15 odstotkov) in živil iz shem kakovosti (20 odstotkov). Na področju javnega naročanja živil se daje pooblastilo kmetijskemu inšpektorju za nadzor nad izvedbo le-teh in ima hkrati tudi pravico pregledovati zadevne prostore, objekte, predmete ter poslovanje in dokumentacijo v javnih zavodih ter izreče ukrepe oziroma globe.

Določitev načinov prodaje kmetijskih pridelkov in živil ter sledljivosti porekla

Prodaja živil končnemu potrošniku kmetijskih pridelkov je dovoljena le na mestu pridelave oziroma predelave, v registriranih oziroma odobrenih obratih, na stojnicah ali registriranih premičnih objektih na registriranih tržnicah, s prodajo od vrat do vrat, s prodajo na daljavo, s prodajo na registriranih premičnih objektih ali stojnicah na sejmih, prireditvah ter na stojnicah v zaprtih javnih prostorih. Prodaja na stojnicah izven prej naštetih mest je na ta način nezakonita, gre predvsem za stojnice ob cestah, kjer ni higiensko tehničnih pogojev za izvajanje prodaje živil.

Za preprečevanje goljufij in za bolj učinkovit nadzor pri prodaji kmetijskih pridelkov neposredno potrošniku se predlaga sprememba, po kateri sme kmetija neposredno potrošniku v okviru osnovne kmetijske dejavnosti prodajati samo kmetijske pridelke, ki so pridelani na tej kmetiji. Ta nadzor je v pristojnosti inšpektorja za hrano oziroma uradnega veterinarja.

Cilj uvedbe sledljivosti porekla je zagotoviti učinkovito možnost sledenja masnega toka živil glede na njihovo poreklo. S tem se v večji meri zagotavlja eno izmed temeljnih načel  živilske zakonodaje, katero je varstvo interesov potrošnika. Nenazadnje s sledljivosti porekla se bo zmanjšala možnost napak oziroma tudi pojavov morebitnih nepoštenih praks glede navajanja porekla živil.

Plačilni roki za hitro pokvarljive in druge kmetijske in živilske proizvode

Prenaša se vsebina Direktive 2019/633/EU, s katero se na novo določajo kmetijski in živilski proizvodi in hitro pokvarljivi kmetijski in živilski proizvodi, to so tisti, ki bi zaradi svoje narave ali stopnje predelave lahko postali neprimerni za prodajo v 30 dneh po spravilu pridelka, proizvodnji ali predelavi, ter določajo plačilni roki za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode do največ 30 dni. Plačilni roki za druge kmetijske in živilske proizvode se skrajšujejo na največ 60 dni od dneva dostave.

Nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano in delovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano

Prenaša se vsebina Direktive 2019/633/EU o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Nepoštene trgovinske prakse so še posebej škodljive za mala in srednja podjetja (MSP) v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Predlog se uporablja za poslovno ravnanje večjih izvajalcev dejavnosti v odnosu do izvajalcev dejavnosti z manjšo pogajalsko močjo. Na novo je definirana znatna tržna moč, odvisna od letnega prometa dobavitelja in kupca ter je pripravljena stopenjsko na podlagi prometa dobavitelja, ustvarjenega v preteklem letu. Lestvica je definirana, kot letni promet dobavitelja v preteklem letu do neke vrednosti ter promet kupca ustvarjen v preteklem letu, ki je nad to vrednostjo. Najvišja vrednost letnega prometa, do katere so zaščiteni dobavitelji je 350 milijonov evrov. S prenosom vsebine Direktive se dopolnjujejo nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano iz 23 na 27 nedovoljenih ravnanj. V skladu z Direktivo se doda tudi navedba, da v primeru če dobavitelj od kupca zahteva sklenitev pisne pogodbe, je kupec dolžan skleniti pisno pogodbo. Izboljšuje se tudi položaj dobaviteljev, saj imajo možnost prijave nedovoljenih ravnanj.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano bo moral pripravljati trimesečna redna poročila o stanju na področju nepoštenih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano, kar je potrebno predvsem za pripravo morebitnih ukrepov, ki bi lahko preprečili poslabšanje stanja na trgu. Spremenijo se pogoji za imenovanje varuha.

Postopki delovanja izvršilnega organa - Javne agencije RS za varstvo konkurence

Direktiva 2019/633/EU o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi opredeljuje tudi funkcijo izvršilnega organa v državi članici. Uvajajo se dodatne naloge, ki jih bo izvajala Javna agencija RS za varstvo konkurence, ki bo delovala kot nadzorni organ. Predlog zakona opredeljuje sodelovanje med izvršilnimi organi znotraj EU. Javna agencija je dolžna poročati o izvedenih aktivnostih v preteklem letu Evropski komisiji.

Ureditev organizacije za kontrolo in certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov

Zaradi uskladitve s predpisi EU se določa pristojni organ, ureja javno pooblastilo za opravljanje nalog certificiranja hmelja in hmeljnih proizvodov, določa dodatne naloge organizacije za certificiranje ter ureja stroške certificiranja in priznavanja centrov.

Uskladitev izvajanja javnih služb na področju kmetijstva, vključno z živinorejo ter poenostavitev priprave programa javnih služb

Poenoten način izbire in izvajanja javnih služb, dodane javne službe, ki so bile doslej vključene v zakonu s področja živinoreje ter poenotena priprava programov dela, vključno z večletnim programom javnih služb, za vse javne službe v kmetijstvu.

Ureditev evidenc s področja kmetijstva

Predlog zakona natančneje določa vodenje obstoječih zbirk podatkov, določa pa tudi nekatere nove zbirke podatkov. Nove evidence bodo v veliki meri povzemale podatke iz že obstoječih evidenc ali pa se bodo evidence vodile v okviru javnih služb oziroma po javnem pooblastilu. Nove zbirke podatkov so sledeče:

• Evidenca standardnega prihodka (Standard Output ali SO) kmetijskih gospodarstev: Standardni prihodek je povprečna vrednost proizvodnje, ki jo kmetijsko gospodarstvo ob svoji strukturi proizvodnje lahko pričakuje. Evidenca bo uporabna za namen spremljanja stanja kmetijstva in načrtovanja kmetijske politike (razvrstitev v razrede ekonomske velikosti, tip kmetovanja, agregatne analize, prilagoditev ukrepov glede na ekonomske razrede).
• Evidenca pridelovalcev zelenjave in zelišč: v evidenci se bodo vodile površine in količine posamezne vrste zelenjave oziroma zelišča, na posameznem GERKU (grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva) v tekočem koledarskem letu. Zavezanec je za namene poročanja o vrstah in količinah prodane zelenjave in zelišč, ki sicer ni dolžan izdajati računov, dolžan izdajati dobavnico, na katero navede naslov nosilca, datum prodaje ter vrsto in količino prodane zelenjave ali zelišča. Evidenca bo namenjena načrtovanju kmetijske politike, izvajanju ukrepov kmetijske politike, analizam in statistični obdelavi podatkov, povezovanju in kontroli podatkov shem kakovosti, priznavanju organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje in skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, izvajanju zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, posredovanje podatkov v evidenco posebnih kultur ter poročanju v skladu s predpisi Unije.
• Zbirka podatkov rastlinske genske banke: seznam rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, ki se hranijo v rastlinski genski banki in bodo tako javno dostopni, s čimer se zagotovi večji dostop do rastlinskih genskih virov in okrepi njihovo uporabo.
• Evidenca o ukrepih kmetijske politike: Predlog uvaja evidenco o ukrepih kmetijske politike, ki jo v decentralizirani obliki vodi in upravlja agencija, sestavljajo pa jo podatki iz evidenc, ki jih agencija vodi na podlagi veljavnih predpisov. Vsi podatki, ki jih posredujejo zavezanci in podatki, ki jih izvajalci ukrepov kmetijske politike pridobijo ali izračunajo sami v postopku obravnave vlog, se s predlogom združujejo v evidenco o ukrepih kmetijske politike. Tako se bo vsak posamezen podatek zbral le enkrat in bo v pomoč izvajalcem ukrepov kmetijske politike za izvedbo, spremljanje in kontrolo ukrepov kmetijske politike.

Urejanje področja ekološkega kmetovanja

S predlogom zakona se prenašajo vsebine nove Uredbe 2018/848/EU o ekološkem kmetovanju, ki naj bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2022. Glavne novosti, ki jih prinaša nova uredba, se nanašajo na nove proizvode, ki se bodo lahko uporabljali v ekološkem kmetovanju (na primer morska, sol, reja divjadi, reja kuncev, reja insektov, volna, kože, in tako dalje), na nadzorni sistem, katalog kršitev in sankcij, nove evidence, uvoz ter na preventivne in previdnostne ukrepe, ki jih morajo izvajati ekološki pridelovalci in predelovalci.

Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (skrajšani postopek), ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Meira Hot)

Vlada je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-E), skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Meira Hot), in ga pošlje Državnemu zboru RS.

Skupina poslank in poslancev je 24. 2. 2021 v Državni zbor vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-E) in predlagala sprejem po skrajšanem postopku. Predlagatelji želijo s predlaganimi spremembami in dopolnitvami uveljaviti označevanje psov do osmega tedna starosti in uvesti označevanje mačk z mikročipom, prepovedati usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož in krzna in prepovedati usmrtitev zdravih zapuščenih živali v zavetiščih, prepovedati privezovanje psov na verige z uveljavitvijo 1. 1. 2022. Nadalje predlagatelji želijo finančno razbremeniti občine s predlaganim prenosom dela stroškov oskrbe zapuščenih živali na Republiko Slovenijo in zvišati kazni za prekrške.

Nekatere predlagane rešitve v poslanskem predlogu ZZZiv-E so ustrezne, večina predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o zaščiti živali pa bi le delno dosegla zastavljene cilje. Nekatere predlagane rešitve poslanskega zakona zaradi nejasnosti odpirajo možnosti različnega tolmačenja predpisa, kar je tudi v nasprotju z načelom o jasnosti in nedvoumnosti predpisov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) intenzivno pripravlja predlog, ki celoviteje ureja področje zaščite živali. Predlog MKGP tako vsebuje poleg nekaterih delnih rešitev, ki jih vsebuje poslanski predlog, še rešitve zaradi uskladitve z določbami novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ), celovitejšo ureditev področja zapuščenih živali (omejitev posedovanja nekaterih vrst živali, temeljna znanja za skrbnike živali in tiste, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost povezano z živalmi), ter rešitve, ki so nastale zaradi potrebe po boljšem izvajanju predpisov s področja zaščite živali.

Predlog natančnejše določa sledljivosti izvora psa (označevanje pasjih mladičev pri prvem lastniku v leglu; regulacija oglaševanja na spletu), uvaja odgovorno lastništvo mačk, predlaga omejitev posedovanja „eksotičnih vrst“ živali zaradi zaščite življenja, zdravja in dobrobiti živali, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi ter ohranjanja narave (prehodno obdobje dve leti od uveljavitve zakona), uvaja zahtevo o temeljnih znanjih glede potreb in oskrbe živali za skrbnike in osebe, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki vključujejo oskrbo ali ravnanje z živalmi, dopolnjuje določbe v zvezi z nevarnimi psi. Predlog zakona prepoveduje privezovanje psov (z izjemami) in daljšim prilagoditvenim obdobjem (1. 1. 2023), usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih, usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna in daje nadzornim organom možnost izreka višjih kazni za prekrške. Predlog tudi določa nosilce stroškov za zapuščene živali, ki se delijo med občine, imetnike zavetišč in Republiko Slovenijo.

Vlada zaradi zgoraj navedenega meni, da predlagane delne spremembe zakona ne bi bile smotrne (tudi z vidika porabe finančnih sredstev) in kljub temu, da so nekatere rešitve ustrezne, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali v predlagani obliki ne podpira.