Mariborski nemški občinski svet je 30. oktobra 1918 razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. Major Rudolf Maister je 1. novembra 1918 kot poveljnik mariborskega okrožja črne vojske v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki izjavil, da prevzema v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in Spodnjo Štajersko. Narodni svet je prevzel upravo na slovenskem Štajerskem, majorju Rudolfu Maistru pa je podelil naziv general.

V nekaj tednih je general Rudolf Maister na območju štajerskega obmejnega poveljstva zbral približno 4000 vojakov in 200 častnikov. 20. novembra 1918 je bil ustanovljen mariborski pešpolk s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

General Maister je 23. novembra 1918 razorožil nemško varnostno stražo, s čimer je mesto Maribor v celoti prišlo pod njegovo poveljstvo. Tako je odločilno vplival na to, da sta Maribor in Spodnja Štajerska ostala v slovenski posesti tudi med nadaljnjim določanjem meja in do danes, ta dan pa se je zapisal v slovensko državotvorno zgodovino.

V jugoslovanski ofenzivi na Koroško v drugi polovici pomladi leta 1919 je general Maister skupaj s srbskimi častniki uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitnega ozemlja. Septembra 1919 se je moral s svojimi policijskimi silami umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita. Vrnil se je v Maribor in postal njegov poveljnik. Od leta 1921 do 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Zadnja leta svojega življenja je preživel na Uncu pri Rakeku, kjer je umrl 26. julija 1934.

Veliki Slovenec, general in vojaški strateški voditelj Rudolf Maister se je zavedal moči jezika in kulture, ki sta slovenski narod oblikovala, združevala ter ga popeljala naprej. Tudi sam je poglobljeno ustvarjal v kulturi, obenem pa se je močno zavedal, da le s knjigo in pesmijo ne bo mogoče izbojevati in obvarovati slovenskega narodnostnega ozemlja. S svojim vizionarskim ter odločnim vojaškim in državotvornim ravnanjem je pomembno vplival na oblikovanje slovenske meje na severu ter tako tudi na dolgoročno veliko ugodnejši izid slovenskih državotvornih interesov, kot se je kazalo ob koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske. Te zgodovinske izkušnje po prvi svetovni vojni dokazujejo, kako pomembne so obrambne zmogljivosti naroda in države.