Na seji je ministrica predstavila ključne poteze Ministrstva za pravosodje na področju, ki se neposredno tičejo gospodarske aktivnosti:

• Zagotovili smo nov, sodobnejši register neposestnih zastavnih pravic: vpisi v register so hitrejši, enostavnejši in predvsem za udeležence pravne prometa preglednejši.
• Sprejeli smo več normativni pravnih podlag za digitalizacijo sodnih postopkov: poleg novega Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih in kazenskih sodnih postopkih, smo sprejeli tudi  nove pravilnike s področja elektronskega poslovanja (na področju izvršbe, insolventnih postopkov in dopolnitve zemljiškoknjižnih postopkov). Prav tako smo sprejeli Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih.
• Uredli smo elektronske in virtualne skupščine gospodarskih družb.
• Ublažili smo negativne posledice epidemija na podjetja v okviru interventnih zakonov: tudi za podjetja, ki imajo dober in uspešen poslovni model, je nujen začasen moratorij glede pravil, ki določajo obveznost začetka postopkov zaradi insolventnosti.  Hkrati smo jim z interventnimi rešitvami zagotovili tudi možnost obrambe v primeru, če s takšnimi postopki začnejo upniki. Vendar nikoli na plečih delavcev. Glede slednjega smo vedno pazili, da morajo biti njihove plače in prispevki poravnavi, seveda pa so bile podjetjem ravno iz tega naslova omogočene tudi državne finančne pomoči. Pripravili smo tudi interventne rešitve na področju poslovnih najemnih razmerij in tako predvsem manjšim podjetnikom (najemnikom) zagotovili močnejši pravni položaj in možnost odloga plačila najemnine za poslovni prostor ali nepremičnino.
• Prenavljamo insolvenčno zakonodajo: uvaja se nov položaj grozeče insolventnosti; spreminjajo in dopolnjujejo se pravila finančnega poslovanja družb in drugih pravnih oseb (predvsem obveznosti družbe in njenega poslovodstva, ter nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti); dodaja se obveznost računovodji, revizorjev ali drugih oseb, ki za podjetje opravljajo storitve, povezane s poslovanjem ali pregledom poslovanja družbe (poslovodstvo morajo opozoriti, če pri opravi svojih aktivnosti ugotovijo, da je verjetno, da družbi grozi insolventnosti, ali da je družba insolventna); določajo se posebna pravila glede ključnih pogodb dolžnika in nezmožnosti njihove odpovedi zgolj iz razloga, ker je dolžnik pričel postopek zaradi odprave insolventnosti ali grozeče insolventnosti; postopek poenostavljene prisilne poravnave se nadomešča s posebnimi pravili postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo (tudi v teh postopkih se omogoča nadzor in preverba obstoja terjatev s strani upravitelja); predlagane so spremembe, povezane z dodatno digitalizacijo postopkov z vidika večje transparentnosti prodaj dolžnikovega premoženja; vzpostavlja možnost za avdio-video konferenco za glavno obravnavo; na področju osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti dolžnika se na eni strani zaostruje kriterij za odpust obveznosti (sodišče kot relevantno okoliščino presoja tudi prizadevanje dolžnika, da izpolni obveznosti do upnikov), po drugi strani se sodišču omogoča, da bolj prosto presoja, kakšno težo ima posamezna kršitev, ki jo stori dolžnik v tem obdobju in kolikšen je njen vpliv na sam odpust obveznosti; predlaga se možnost dopuščene revizije; izboljšuje se procesni položaj upnikov in delavcev.