Včeraj je bilo opravljenih 5.622 PCR-testiranj, pozitivno potrjenih je bilo 1335 testov. Delež je znašal 23,7 odstotka. Hospitaliziranih je 518 bolnikov (18 več kot včeraj), 108 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo je sedem oseb. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je z 996 zvišalo na 1022.

Glede na včeraj potrjene pozitivne primere med občinami izstopajo: Celje (85), Domžale (21), Kamnik (20), Grosuplje (26), Jesenice (27), Kranj (40), Koper (37), Nova Gorica (33), Novo mesto (32), Ljubljana (187) in Maribor (55).

Angleška različica predstavlja slabo polovico vseh ugotovljenih pozitivnih primerov virusa

Angleško različico virusa (B 1.1.7) je NLZOH do danes potrdil pri 745 osebah (v predzadnjem merjenem obdobju je bilo skupno število ugotovljenih primerov 405), južnoafriško različico (B.1.351) v treh primerih, edini dozdajšnji primer brazilske različice (P.1) ostaja primer iz osmega tedna letošnjega leta, je podatke predstavila Žohar Čretnikova. Z direktnim sekvenciranjem je bilo potrjenih 491 primerov angleške različice, s predhodnim presejalnim testom in naknadno izvedenim potrditvenim sekvenciranjem pa 254 primerov. Do danes je bilo sicer analiziranih 4263 vzorcev virusa in ugotovljenih 40 različic virusa SARS-CoV-2.

V tednu med 14. in 22. marcem je bilo zaznanih 340 primerov okužbe z angleško različico virusa. V vseh ugotovljenih različicah še vedno malenkostno prevladuje splošna različica virusa (54,7 odstotka), angleška različica pa že predstavlja 41,7 odstotka vseh analiziranih različic.

Pri analiziranju so v NLZOH zaznali tudi pojav nove mutacije virusa, označene s številko 501, ki je prisotna pri angleški, brazilski in južnoafriški različici virusa. Značilnost nove mutacije je, da se bolj uspešno pripne na celico, zaradi česar oseba bolj verjetno zboli.

Z ukrepi ščitimo zdravstveni sistem pred preobremenitvami

Od včeraj potrjenih 1335 pozitivnih covidnih primerov bo približno 80 oseb hospitaliziranih, 20 jih bo razporejenih tudi na intenzivne oddelke. Med deset in petnajst oseb bo umrlo. To se bo dogajalo skoraj vsak dan. Na vsak potrjen primer obstajajo še dve do tri osebe, ki se niso testirale, so pa pozitivne, ker nimajo znakov okužbe in sploh ne vedo, da so pozitivne in virus nezavedno prenašajo naprej. Vsak dan tako beležimo med 4000 in 5000 novih aktivnih covidnih primerov.

V drugem valu lani oktobra je bilo naraščanje izjemno hitro. S 500 na 1000 oseb v bolnišnicah smo prišli v enem tednu. Če ne bi bilo ukrepov sredi oktobra, se ne bi ustavili pri 1300 bolnikih v bolnišnici, ampak bi število naraslo na 2000 tretji teden, 4000 četrti teden. Med 1200 in 1300 bolniki smo bili zatem tri, štiri mesece, na žalost nam krivulje ni uspelo obrniti navzdol. To nam je uspelo v januarju in februarju, ko so številke v bolnišnicah padle na 500. Trend bi se še nadaljeval, če se ne bi pojavila angleška različica virusa, ki skoraj izključno ustvarja tretji val. Brez tega seva bi v približno mesecu in pol izšli iz epidemije.

Kaj imamo na voljo za zaviranje epidemije? Na začetku drugega vala smo imeli samo samozaščitno obnašanje in ukrepe. Zdaj ti obsegajo približno 50 odstotkov zavornega učinka. Prekuženost je približno tretjina tega učinka, precepljenost je na okoli desetih odstotkih. Večji delež angleške različice nas lahko spravi v položaj, ko naši ukrepi, prekuženost in precepljenost niso dovolj za obvladovanje epidemije. Tretji val bo izzvenel ob približno istem času ne glede na to, ali gremo v zaprtje ali ne. Ključna za to bosta precepljenost in prekuženost, ne toliko ukrepi. Z ukrepi lahko znižamo pritisk na bolnišnice za nekaj sto navadnih postelj, na intenzivnih oddelkih pa bomo imeli zaradi ukrepov približno 50 do 60 manj zasedenih postelj.

V teh enajstih dneh ustavitve javnega življenja se vpliv ukrepov v pozitivnih covidnih primerih še ne bo opazil. Rezultati se bodo lahko pokazali šele po koncu tega obdobja. Bistveni ukrep v tem obdobju pa je, da se čim bolj izogibamo stikom, meni Cizelj.