Slovenska vojska pod vprašajem, Zdravljica nič več

Ustavna komisija se je na začetku večdnevnega zasedanja lotila vprašanja obrambe. Člani komisije so se odločili v medstrankarsko usklajevanje poslati tri možne rešitve. Po prvi bi Slovenija lahko imela svojo vojsko in bi jo nadziral državni zbor, po drugi, ki so jo podpirali predvsem v opozicijskih LDS in SDP, bi bila Slovenija po ustavi demilitarizirana, po tretji, kompromisni, naj bi obseg in organizacijo obrambe urejal ustavni zakon, izvajanje pa nadziral državni zbor. Opozicijsko nasprotovanje financiranju lastne vojske se je krepilo vse od objave Deklaracije za mir, o visokih denarnih vsotah, namenjenih JLA, so polemizirali bistveno manj.     

Poleg tega je komisija sprejela poročilo podskupine za simbole, v kateri so bili predstavniki različnih strank, ki so soglasno sprejeli Zdravljico za slovensko himno, podprli barve slovenske trobojnice, ni pa bilo doseženo soglasje glede grba, za katerega so se odločili razpisati javni natečaj. 

Na srečanju vodij poslanskih klubov z vodstvom skupščine (parlamenta), na katerem naj bi se pogovarjali o aprilskih zasedanjih skupščinskih zborov, sta se opozicijski LDS in SDP pritoževali, da program osamosvajanja še ni bil poslan v parlamentarni postopek. Opozicija je vladi očitala, da dela osamosvojitvene korake na lastno pest ter brez pooblastil in nadzora parlamenta.  

Rušenje revolucionarne mitologije

Član odbora za praznovanje 50. obletnice ustanovitve OF Dimitrij Rupel je člane odbora pozval k razčiščevanju in ne prikrivanju dejstev glede časa, značaja in imena »OF«. Ruplov poziv je sprožil polemično razpravo, med katero je zgodovinar dr. Janko Pleterski priznal, da zapisnik ali ustanovni akt OF sploh ne obstaja, pa tudi datum in ime sta netočna; ustanovitev v Vidmarjevi vili v Rožni dolini naj bi se zgodila dan prej, prvotno poimenovanje pa je bilo »antiimperialistična fronta«.

Revolucionarni upokojenci

V Ljubljani je tega dne potekal posvet Zveze društev upokojencev Slovenije, na katerem so govorniki poudarili, da se v novem demokratičnem in večstrankarskem sistemu upokojenci premalo zavedajo svoje moči. Večerov novinar Ivo Ivačič je ugotovil, da »upokojenske organizacije, društva, stranke, zveze štejejo okoli 500.000 glasov in bi s skupnim nastopom lahko »zrušili« ali ustoličili katerokoli stranko … V zasebnem življenju naj sicer razmišlja vsak po svoje, na volitvah pa naj bi glasovali za tiste stranke, ki bodo imele konkretne programe za reševanje problemov upokojencev.« Na posvetu so opozorili tudi na revolucionarni duh, ki prežema upokojence, in potrebo po enotnem nastopu.  Tovrstne novice so tlakovale pot ustanovitvi upokojenske stranke DeSUS manj kot dva meseca pozneje.

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič