Učinkovitejše izvajanje sistema ravnanja z odpadno embalažo

Vlada je sprejela Uredbo o embalaži in odpadni embalaži, ki je izvedbeni predpis na podlagi novele Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J). Cilj te uredbe je zagotavljanje visoke ravni varstva okolja, preprečevanje ali zmanjševanje kakršnih koli vplivov embalaže in odpadne embalaže na okolje ter da se zagotavlja delovanje notranjega trga in se preprečujejo trgovinske ovire ter izkrivljanje in omejevanje konkurence.

Za dosego tega cilja uredba določa pravila in pogoje za proizvodnjo embalaže, njeno uporabo, dajanje na trg v Republiki Sloveniji (RS) in distribucijo ter pravila ravnanja z odpadno embalažo, katerih glavni cilj je preprečevati nastajanje odpadne embalaže. Določa tudi pravila in pogoje za ponovno uporabo embalaže, zbiranje, recikliranje in druge postopke predelave odpadne embalaže, da se kar najbolj zmanjša obseg odstranjevanja odpadne embalaže, s čimer se prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo. Z uredbo se ureja proizvajalčeva razširjena odgovornost za embalažo (PRO). Na novo je določeno, kdo je proizvajalec, ki daje embalažo na trg v RS in ki ima obveznosti PRO, ter kdaj se šteje, da je embalaža dana na trg v Sloveniji. Organizacijske in finančne obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane na celotnem ozemlju Slovenije, so naložene proizvajalcem. Proizvajalci ne bodo več samo plačevali stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ampak bodo imeli organizacijsko obveznost – zagotoviti predpisano ravnanje za vso odpadno embalažo, ki nastane na ozemlju Republike Slovenije, in finančno obveznost – plačati predpisane stroške teh ravnanj. Te obveznosti bodo lahko izpolnjevali samostojno ali skupno.

Z uredbo se za proizvajalce ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Hkrati se uvaja možnost plačila pavšalnega zneska za tiste proizvajalce, ki dajo letno na trg v Sloveniji manj kot 1000 kg embalaže. Uvajajo se tudi spremembe v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, in sicer zlasti glede rednega prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe, zagotavljanja zadostnih zmogljivosti naprav za predobdelavo odpadne embalaže in ustreznih postopkov razvrščanja odpadne embalaže. Te spremembe bodo prispevale k bolj učinkovitemu izvajanju sistema ravnanja z odpadno embalažo. To bi moralo (poleg ukinitve količinskega praga) dodatno prispevati k temu, da v prihodnje ne bi bile več potrebne intervencije države glede plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzemajo od izvajalcev javne službe.

Od uveljavitve ukrepov za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk leta 2017 se je zmanjšala potrošnja vseh plastičnih nosilnih vrečk razen zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, zato se s to uredbo tudi te vrečke vključuje v cilj zmanjšanja potrošnje, hkrati pa se ukinja poročanje za distributerje. Za potrošnike ostaja še naprej v veljavi izjema od obveznega plačila za te vrečke, saj njihova uporaba prispeva k preprečevanju nastajanja odpadne hrane ob distribuciji in prodaji (še preden živila dosežejo potrošnika), kar je prav tako eden od okoljskih ciljev politike EU.

S prenosom dodatnih pooblastil na tržne inšpektorje se pričakuje bolj učinkovit nadzor tudi nad zahtevami, ki jih mora izpolnjevati embalaža, da se jo lahko da na trg.

Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

Vlada  je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila. S sprejetjem teh dopolnitev se bodo odpravile vse neskladnost domače zakonodaje na področju uporabe organskih topil, ki nam jih je očitala Evropska Komisija je v uradnem opominu  14. 5. 2020, in sicer glede neskladnosti prenosa direktive o  industrijskih emisijah. V uredbi se tako navaja bolj jasna povezava med hlapnimi organskimi spojinami, za katere so zaradi razvrstitve med kancerogene ali mutagene snovi predpisani stavki o nevarnosti, in zaprtimi pogoji nadzora le teh. Izdaja okoljevarstvenega dovoljenja se pogojuje tudi z odsotnostjo tveganja za okolje in ne samo za ljudi. Prav tako se dodaja tudi obveza upravljavca, da v sklop rednega poročanja o bilanci uporabljenih organskih topil vključi tudi podatke iz načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin in podatke o odstopanju mejnih vrednosti emisij, kot je to določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.

Raba termalne vode za ogrevanje v Domu starejših občanov v Izlakah

Vlada je izdala odločbo, s katero se podeli koncesija za rabo termalne vode iz vrtine V-3/84 za ogrevanje objektov na Izlakah javnemu zavodu Dom starejših občanov Polde Eberl - Jamski, Izlake. Gre za obstoječega uporabnika termalne podzemne vode. Pobudnik izpolnjuje vse pogoje, predpisane za pridobitev koncesije.

Imenovanju članov Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen

Vlada je sprejela Sklep o imenovanju članov Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen.

V Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen se imenujejo:

• Matjaž Geršič, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, predsednik;
• Drago Kladnik, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, član;
• Drago Perko, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, član;
• Metka Furlan, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, članica;
• Helena Dobrovoljc, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, članica;
• Irena Grahek, Ministrstvo za kulturo, Služba za slovenski jezik, članica;
• Anja Fabiani, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica;
• Marija Brnot, Geodetska uprava Republike Slovenije, članica;
• Irma Potočnik Slavič, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, članica;
• Matej Šekli, Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko, član;
• Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije, član.