10. 4. 1991: Demosova vlada je nadaljevala svoja prizadevanja za mednarodno podporo slovenski osamosvojitvi

Rupel na Dunaju predaval Društvu za zunanjo politiko

Nadalje je poudaril, da so demokratizacijo Slovenije razumeli skoraj vsi, »dejugoslavizacijo« pa manj, saj so zmotno stabilnost povezovali z enotnostjo. Glede mednarodnih odnosov in povezav je podal jasno stališče: »Naši zahodni veljaki hočejo, da Slovenija nauči ostalo Jugoslavijo demokracije in tržne ekonomije, potem pa bodo sprejeli celotno Jugoslavijo. Naj bomo mi agenti Zahoda za področje Jugoslavije? Sprašujem vas: kaj imamo mi od tega? Vendar imamo tudi konstruktiven predlog: naj Zahod demokratizira Jugoslavijo!« Hkrati je poudaril zavezanost Slovenije evropskim povezavam ter usmerjenost v povezovanje z mednarodnimi prijatelji in partnerji.

Drnovšek se v Ženevi dogovarja za gospodarska sodelovanja

Slovenski predstavnik v zveznem predsedstvu dr. Janez Drnovšek je kot predstavnik Slovenije opravil dvodnevni obisk v Ženevi, kjer se je pogovarjal s predstavniki različnih mednarodnih organizacij, med njimi tudi s Svetovnim gospodarskim forumom. Dr. Drnovšek je poudaril zanimanje tujih organizacij za Slovenijo. V intervjuju za časnik Delo je povedal: »Če bo prišlo do novega jugoslovanskega dogovora, bo ta zanimiv kot primer rešitve mednacionalnega problema sredi političnih gospodarskih reform … Če pa ne bi prišlo do takega dogovora, temveč do polne osamosvojitve Slovenije, bo za tujino še toliko bolj zanimivo kot prvi primer nove samostojne države v Evropi.« Poudaril je, da mednarodne organizacije večinoma pričakujejo, da bo prišlo do nekakšnega novega jugoslovanskega sporazuma, čeprav si nihče ne upa napovedati izida. Zanimivo je dr. Drnovšek je na to temo dejal tudi naslednje: »Kar zadeva Slovenijo, se bo kmalu morala dokončno odločiti, ali želi biti samostojna ali pa bo še naprej nastopala v okviru Jugoslavije.« Takratne politične zaveze položaj je so namreč onemogočale, da bi se republike same dogovarjale z mednarodnimi organizacijami glede morebitne finančne pomoči. Poudaril je tudi nujnost, da se kriza razreši v prihodnjih mesecih, saj »v tem primeru je povsem odprto, kaj bo posamezna republika naredila, še zlasti Slovenija, ki ima svoje plebiscitne opredelitve, torej da do konca junija vzpostavi samostojnost.«

Novi zakon o univerzi naj bi vzpostavil "državo v državi" urejal odnos med državo in univerzo

Univerzi v Ljubljani in Mariboru sta ministrstvu za šolstvo predložili svoja stališča glede zakona o univerzi. Pričakovano je bilo namreč, da bo ministrstvo za šolstvo predložilo nov zakon o univerzi v obravnavno v prihodnjih mesecih. Temeljno sporočilo sklepov znanstveno-pedagoškega sveta Univerze v Ljubljani je bilo, da je univerza zgodovinsko utemeljena in svobodna skupnost študentov in učiteljev in da univerza vztraja pri svoji pravici od ustavno določene avtonomije. Svet je zahteval, da ima univerza svoj statut ter sama ureja način upravljanja in sama določa svojo strukturo itd. Zakon naj bi urejal samo odnos med univerzo in državo. Izražena je bila zahteva, naj bo univerza javna neprofitna organizacija, ki je ne glede na situacijo in rezultate finančno popolnoma avtonomna, financirajo pa naj jo davkoplačevalci preko neodvisnega republiškega sklada za visoko šolstvo.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Večer, 11. 4. 1991.
• Delo, 10. in 11. 4. 1991.
• Dnevnik, 11. 4. 1991.