Z razogljičenjem postopkov in procesov v industriji bomo tako pripomogli k transformaciji slovenskega gospodarstva, s hkratnim uvajanjem sodobnih tehnologij pa k povečanju produktivnosti in dodane vrednosti. Sodelovanje v čezmejnih partnerskih projektih na področju zelenih tehnologij je zato za slovenska podjetja izjemnega pomena.

Evropsko zavezništvo za baterije je bilo ustanovljeno oktobra 2017 na pobudo podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča. Namen je vsem prebivalcem Evrope zagotoviti večje koristi varnejšega prometa, z namenom zagotoviti vsem prebivalcem EU trajnostne tehnološke rešitve, varnejši promet in čistejša vozila.

Industrijski razvojni program Evropskega zavezništva za baterije vodi EIT InnoEnergy. Od začetka delovanja do danes se je prvotna mreža 120-ih deležnikov, vključenih v verigo vrednosti na področju baterij, povečala na več kot 600 članov ekosistema deležnikov, ki skupaj sodelujejo pri razvoju močne in konkurenčne evropske industrije baterij. 

V okviru zavezništva se razvija tudi poseben pristop k verigam vrednosti, ki izhaja iz potreb po razvoju novih industrij. Temelji na šestih stebrih, ki so podprti s skupnimi horizontalnimi dimenzijami oziroma vozlišči mreže. Ti stebri so:

• surovine,
• aktivni materiali,
• proizvodnja celic,
• baterijski paketi in sistemi,
• aplikacija in integracija,
• recikliranje in nov življenjski cikel.

Večdimenzionalni izziv naslavljajo s: tehnologijami, poslovnimi modeli, ponudbenimi verigami vrednosti, človeškim kapitalom, regulativo in industrializacijo, socialno in individualno dimenzijo. Dimenzije so medsebojno povezane, naslavlja se jih simultano. Namen Evropskega zavezništva za baterije je namreč zagotoviti nepretrgano verigo vrednosti, ki lahko zagotavlja trgu vse vrste baterij, ki jih trg potrebuje, z najnižjim možnim ogljičnim odtisom. 

Zahteve za izvajanje čezmejnih projektov, v katere je vključenih več držav:

• imajo pomemben prispevek k ciljem EU – konkurenčnost, inovativnost, trajnostna rast in ustvarjanje vrednosti,
• finančno so podprti s strani držav članic in z lastnim financiranjem s strani upravičencev,
• posebej so izpostavljena področja transporta, energije in okolja, ki pomembno prispevajo k skupnemu evropskemu trgu, prav tako tudi raziskovalno-razvojni inovativni projekti, ki pomembno prispevajo k dodani vrednosti na ravni EU.

Trije ključni izzivi čezmejnih projektov, v katere je vključenih več držav so naslednji.

• Dosegati morajo tako fazo zrelosti, da bodo lahko izvedeni v časovnem okviru, ki ga zahteva Instrument za okrevanje in odpornost (doseženi mejniki in cilji do avgusta 2026).
• Instrument za okrevanje in odpornost temelji na uspešnosti, zato bodo morale države članice EU v svojih načrtih za okrevanje in odpornost zagotoviti skladnost z zahtevami EU, še zlasti na področju poročanja, doseganja mejnikov in ciljev in nadzora.
• Evropska komisija ima pri izvajanju tovrstnih projektov vlogo koordinatorja.

Koristi čezmejnih projektov pa so:

• naslavljanje skupnih izzivov, s katerimi se soočajo države članice,
• omogočanje izvajanja velikih projektov, ki jih države članice same ne bi mogle izvesti,
• omogočanje nabora virov (kadrovskih, tehnoloških in podobno) za doseganje ekonomije obsega in povečanje učinka

Evropska komisija je konec februarja predlagala vzpostavitev desetih novih evropskih partnerstev med Evropsko unijo, državami članicami in/ali industrijo, katerih cilj je pospešiti prehod na zeleno, podnebno nevtralno in digitalno Evropo ter povečati odpornost in konkurenčnost evropske industrije. EU bo zagotovila skoraj 10 milijard evrov finančnih sredstev, ki jih bodo partnerji dopolnili z vsaj enakovrednim zneskom naložb. Ta skupni prispevek naj bi mobiliziral dodatne naložbe v podporo prehodu in ustvaril dolgoročne pozitivne učinke na zaposlovanje, okolje in družbo.

Cilj predlaganih institucionaliziranih evropskih partnerstev je:

• izboljšati pripravljenost in odzivanje EU na nalezljive bolezni,
• razviti učinkovite nizkoogljične zrakoplove za čisto letalstvo,
• podpreti uporabo obnovljivih bioloških surovin pri proizvodnji energije,
• zagotoviti vodilni položaj Evrope na področju digitalnih tehnologij in infrastrukture ter povečati konkurenčnost železniškega prometa.

Evropska partnerstva so pristopi, ki jih omogoča program Obzorje Evropa, novi program EU za raziskave in inovacije (2021–2027). Njihov cilj je izboljšati in pospešiti razvoj in uvajanje novih inovativnih rešitev v različnih sektorjih z mobilizacijo javnih in zasebnih virov. Prispevala bodo tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora in okrepila evropski raziskovalni prostor.  

Za področje baterij lahko več informacij najdete na spletni strani Evropske Komisije.

Izkaz interesa za sodelovanje pri razvoju in izvedbi projekta lahko podjetja posredujejo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer na elektronski naslov: nena.dokuzov@gov.si.

Prav tako pa se lahko podjetja neposredno obrnejo na Evropsko komisijo. Vzorec prijave je dostopen na spletni strani Evropskega zavezništva za baterije - EBA.