Državni sekretar je pozdravil portugalsko pobudo in se strinjal s kolegi, da je "pandemija covida 19 močno pretresla programe vključevanja, pri čemer vključevanje migrantov na trg dela ni bilo izjema''. Slovenija je sprejela več ukrepov za čim bolj prožno urejanje statusov in pravic delavcev v bistvenih poklicih. "Mnogi so zaradi pandemije na žalost ostali brez dela, vendar se je to dogajalo neodvisno od statusa delavca. Najprej so odpuščali tiste s pogodbami za določen čas," je povedal Predalič in dodal, da "tem ljudem v Sloveniji poskušamo pomagati z nadomestili za brezposelnost in s solidarnostnimi prispevki."

"Tuji delavci predstavljajo pomembno delovno silo, saj marsikje polnijo vrzel med povpraševanjem in ponudbo. Za boljše vključevanje na trg dela v Sloveniji posledično dajemo velik poudarek učenju slovenskega jezika." Usposabljanja in svetovalni programi, ki jih izvaja Zavod za zaposlovanje, so ustrezno prilagojeni migrantom in njihovemu drugačnemu izhodišču, s katerim vstopajo na trg dela. Poudarjeno je nenehno spodbujanje za učenje slovenskega jezika.

Srečanje, ki je sicer nadgradnja podobnega dogodka, ki je potekal pod nemškim predsedstvom svetu EU novembra lani, je bilo namenjeno neformalni izmenjavi mnenj o posledicah pandemije covida 19 na vključevanje migrantov na trg dela. Dogodek je potekal v luči nedavne predstavitve novega Akcijskega načrta za vključevanje in vključenost za obdobje med 2021 in 2027, ki ga je oblikovala Evropska komisija.

Slovenija podpira novi akcijski načrt o vključevanju, ki se osredotoča na pospeševanje vključevanja na trg dela, odpravo različnih oblik diskriminacije migrantov ter spodbuja oblikovanje partnerstev na različnih ravneh, od lokalne do nacionalne.