Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja RS (PRP RS) 2014–2020 ter jo objavi v Uradnem listu.

Namen podukrepa 3.1 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz PRP 2014 – 2020 je spodbujanje novega sodelovanja kmetijskih gospodarstev (KMG) in pravnih oseb, ki so prijavile vsaj 3 KMG, v shemah kakovosti. V okviru tega podukrepa se KMG oziroma pravnim osebam povrnejo stroški, nastali z vključitvijo v upravičeno shemo kakovosti, letnim prispevkom za sodelovanje v njej in pregledi, potrebnimi za preverjanje skladnosti s specifikacijami sheme. Sredstva se dodeljujejo v obliki pavšalnega plačila na KMG, ki ga upravičenci prejmejo za koledarsko leto pridobitve certifikata in še največ štiri koledarska leta, pri čemer se upošteva rok za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki je določen v osmem odstavku 9. člena Uredbe. Višina pavšalnega plačila je odvisna od vrste sheme kakovosti in od števila KMG, ki so vključeni v shemo kakovosti v primeru pravne osebe.

Uredba 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta ureja prehodno obdobje trenutnega okvira Skupne kmetijske politike (SKP) za leti 2021 in 2022, s čimer so zagotovljeni upravičeni izdatki do konca leta 2025. Z namenom zagotovitve enake obravnave upravičencev se rok za oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev z novelo s 30. junija 2023 prestavi na 30. junij 2025.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) se izvaja digitalizacija evidenc shem kakovosti iz 147. in 148. člena Zakona o kmetijstvu, ki vsebujejo podatke, potrebne za izvedbo podukrepa, zato se z novelo Uredbe spreminja način pridobivanja podatkov o izdanih certifikatih.

Poleg tega se z novelo spreminja način dokazovanja uporabe zaščitnega znaka, odpravljajo pa se tudi nepravilnosti pri poimenovanju sheme kakovosti in proizvodov iz sheme kakovosti za vina, ki se usklajujejo z evropsko zakonodajo na tem področju.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (PRP) za obdobje 2014–2020 ter jo objavi v Uradnem listu.

Uredba o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz PRP za obdobje 2014–2020 se spreminja zaradi uskladitve s spremembo EU zakonodaje, zaradi podaljšanja izvajanja Uredbe 1305/2013, ki ureja prehodno obdobje sedanjega okvira Skupne kmetijske politike (SKP) za leti 2021 in 2022, s čimer so zagotovljeni upravičeni izdatki do konca leta 2025. Z namenom zagotovitve enake obravnave upravičencev se z novelo zadnje leto trajanja podpore podaljša na leto 2023.

Vloge, ki so prispele na predmetni 3. javni razpis so zaradi zaključevanja programskega obdobja PRP 2014–2020 imele možnost pridobitve podpore samo za tri leta. S spremembo EU zakonodaje in dvoletnega prehodnega obdobja se omogoča daljše obdobje trajanja podpore, zato se predlog uredbe spreminja na način, da bodo tudi vlagatelji, ki so vložili vloge na ta razpis, imeli možnost podpore za štiri leta.

Uredba o dopolnitvi Uredbe o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu

Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu in jo objavi v Uradnem listu.

Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu določa ukrepe, vlagatelje, upravičence, pogoje in postopke dodelitve finančne pomoči za izboljšanje ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev z namenom ohranjanja kmetijske dejavnosti in poseljenosti slovenskega podeželja

S predlogom dopolnitve Uredbe o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu se uvaja elektronski vnos vlog za izvedbo javnih razpisov iz naslova ukrepov iz uredbe, s čimer se zmanjšujejo administrativne ovire.

Seznanitev Vlade s prvo informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih od 6. do 8. aprila 2021

Vlada se je seznanila z informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih od 6. do 8. aprila 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi pravne podlage za izvedbo pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), pripravila prvo informacijo o posledicah pozebe, ki je povzročila škodo na kmetijskih pridelkih od 6. do 8. aprila 2021.

Vremenske razmere

Po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO), so se nizke temperature, ki so se od 6. do 8. aprila 2021 spustile pod ledišče pojavljale po celi Sloveniji.

Marsikje po Sloveniji je bilo 7. aprila najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih 70, verjetno pa več kot 100 let. Temperatura zraka je padla skorajda povsod pod ledišče. Najnižje vrednosti (°C):

• Nova vas na Blokah -20,6 (nov uradni slovenski rekord za april; prej v Novi vasi rekord -18,0 4. aprila 1970)
• Babno Polje -19,8 (prej rekord -19,0 4. aprila 1970)
• Nekaj drugih podatkov o današnjih minimalnih temperaturah: Logatec in Kočevje -12, Črnomelj -11, Novo mesto -6, Celje -5, Ljubljana in Bilje -4, Sečovlje -2 °C.
• V Ljubljani je rekord preprečila megla oz. nizka oblačnost v drugem delu noči; vseeno z -4,4 najhladnejše aprilsko jutro po letu 1956.

Razlog za izjemen mraz zlasti na jugu Slovenije sta bila kombinacija sveže in rahle snežne odeje, večinoma jasne in mirne noči ter suhe in mrzle zračne mase. Po podatkih ARS-a je to skrajno redka kombinacija v mesecu aprilu. Prav tako sta bila tudi prihajajoča noč in jutro izredno mrzla. Po napovedi ARSO so bile najnižje jutranje temperature od -8 do -2, v mraziščih Notranjske in Kočevske okoli -15.

Na obseg škode po pozebi pa je še posebej vplivalo tudi dejstvo, da so bile nizke temperature kar dve jutri zapored. Na prizadetost pa poleg sadne sorte in vrste vplivajo tudi lokalne značilnosti, kot je lega sadovnjakov, pa tudi prevetrenost območja, prav tako je škoda po pozebi odvisna od stanja rastlin. Svoje je k nizkim temperaturam dodal še novozapadli sneg in v krajih, kjer se je obdržal, so namerili tudi najbolj nizke temperature zraka. Sneg, ki na rastline deluje kot toplotni izolator (za tiste poljščine, ki jih je pokril sneg), lahko na sadnem drevju povzroči še dodatne težave zaradi lomljenja vej.

Podatki o poškodovanosti

Po podatkih KGZS je bila škoda ocenjena na podlagi: štetja poškodovanih cvetov oziroma popkov naključno izbranih cvetnih šopov (prečni prerez brstov, cvetov, popkov - če so poškodbe, je notranjost temna oziroma porjavela, kasneje pa počrni), višine temperatur, trajanja negativnih temperatur, izkušenj, občutljivosti sadnih vrst in razvojnega obdobja v času pozebe.

Najbolj so bile prizadete naslednje kmetijske kulture:

• koščičasto sadje, 80 do 100% poškodovanost,
• jablane in hruške, 50 – 100 % poškodovanost,
• jagodičevje (jagode in borovnice, ribez, robide), 50 do 100% poškodovanost,
• vinska trta, 30 do 90% poškodovanost,
• šparglji, 20 do 50% poškodovanost,
• zelenjava (solata, zelje), 20 do 30% poškodovanost,
• zgodnji krompir, 20 do 40% poškodovanost.

Po podatkih KGZS, so največ škode utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije, ki so bile v polnem cvetenju, z izjemo Gorenjske, kjer se je cvetenje šele začelo.

Rodni brsti vseh sadnih rastlin so bili v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste. V primeru marelic, so le te letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele zato jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba. Pri drugih sadnih vrstah so bili rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so bili koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v Osrednji Sloveniji pa so prehajali v to fazo. Pečkato sadje se sicer razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to so bile vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru zaradi nizkih temperatur zraka.

Zaradi poškodb cvetov bodo plodovi, ki bodo na sadnem drevju drobnejši, iznakaženih oblik, pojavila se bo mrežavost, manj kvalitetni, pridelek bo bistveno manjši ali pa ga sploh ne.

Pri vinski trti je bila poškodovanost zelenih mladik odvisna od lege in zgodnosti sorte. Najbolj so bile prizadete zgodnje namizne in srednje pozne sorte, kamor štejemo: chardonnay, beli, sivi in delno modri pinot, kraljevina, sauvignon, zeleni silvanec, kerner, modra frankinja, portugalka, šentlovrenka in tudi pozna sorta žametovka. Ocenjuje se, da je bila vinska trta najbolj prizadeta v Posavju in Podravju.

Posevki zelja in solate so bili prizadeti predvsem na nepokritih površinah in tam, kjer je veter odkril zastirke. Pričakuje se slabša kakovost pridelkov.

Prav tako so bile prizadete sadike in plodovke v nekaterih pokritih sistemih, kjer se ni ogrevalo prostorov do dovolj visoke temperature, kar posledično pomeni zaostanek v rasti veliko kasnejši pridelek (20 – 30 dni dni).

Pri poljščinah je največ škode na zgodnjem krompirju, kjer se je že oblikovala 5 do 10 cm visoka cima. Pričakovati je, da se bo krompir obrastel, vendar pa bo pridelek kasnejši in manjši.

Kolikšna je poškodovanost sadnih vrst, bo razvidno šele po končanju obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele v maju in juniju po junijskem trebljenju, ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti in ko se pokažejo tudi naknadne posledice kot so:. pospešeno odpadanje, deformacije in rjavenje plodov, končna poškodovanost pa bo vidna pred obiranjem, ko se vsa odstopanja kažejo tudi v kakovosti plodov, vzdržljivosti plodov v skladišču in lepotne napake.

Ocenjuje pa se, da bo škoda zaradi pozebe primerljiva s škodo, ki jo je pozeba povzročila v letu 2016 in 2017. Pozeba in sneg sta namreč v letu 2016 povzročila škodo na kmetijskih pridelkih, večletnih nasadih in armaturah v skupni višini 43.988.099,54 evra, v letu 2017, pa je pozeba povzročila škodo na kmetijskih pridelkih in večletnih nasadih v skupni višini 46.837.600,60 evra.

Sadjarji sicer lahko odpornost rastlin dvigujejo z različnimi pripravki in vpliv pozebe zmanjšujejo tudi s tehnološkimi ukrepi, kot je na primer oroševanje, dimljenje, ogrevanje,.., vendar pa ob tako nizkih temperaturah, ki so bile v mesecu aprilu in ki trajajo tako dolgo časa, tudi ti ukrepi ne pomagajo preprečiti škode na kmetijskih pridelkih.

Delovna skupina za pripravo ukrepov

MKGP bo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč podala pobudo za izdelavo predhodne ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi pozebe v letu 2021 Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Minister pristojen za kmetijstvo je imenoval delovno skupino za pripravo ukrepov po pozebi v letu 2021. Delovna skupina je pripravila nabor ukrepov za sanacijo škode po pozebi, in sicer:

1. pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu;
2. delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za površine s prizadetimi trajnimi nasadi;
3. odstopanja glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane;
4. odpis letnih stroškov vzdrževanja namakalnega sistema Vogršček za tiste kmetije, ki zaradi sanacije pregrade akumulacije Vogršček (posledično so v namakalnem sistemu nižji pritiski vode) niso mogli uporabiti postavljene protislanske zaščite;
5. možnost nakupa sadja z drugih kmetij za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost predelave sadja;
6. možnost nakupa grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki;
7. subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada (MKGP v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja pripravi mehanizem za reprogramiranje kreditov kmetij, ki jih je prizadela pozeba).

Skupina predlaga, da se za izvedbo zgoraj naštetih ukrepov pripravi interventni zakon.

Strateški načrt poslovanja družbe SiDG za obdobje 2020-2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020-2024

Vlada Republike Slovenije v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (družba SiDG, d. o. o.) je sprejela Strateški načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za obdobje 2020-2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020-2024 (strateški načrt).

Strateški načrt je poslovodstvo družbe SiDG, d. o. o., pripravilo v okviru realizacije sklepa Vlade Republike Slovenije v vlogi skupščine družbe SiDG, d. o. o., št. 01406-3/2019/3 z dne 4. 4. 2019, s katerim je bilo poslovodstvu družbe SiDG, d. o. o., naloženo, da v skladu s predlaganimi vsebinskimi izhodišči vzpostavitve, načina delovanja in razvoja centrov za zbiranje in predelavo lesa družbe SiDG, d. o. o., z dne 22. 2. 2019 in dopolnitvami z dne 22. 3. 2019, pripravi nov strateški načrt, ki vključuje vzpostavitev, razvoj in način delovanja centrov za zbiranje in predelavo lesa.

Družba SiDG, d. o. o., bo nadaljevala svojo usmeritev, da skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) prispeva k “razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest”. Družba SiDG, d. o. o., je bila namreč v skladu z ZGGLRS prvenstveno namenjena gospodarjenju z gozdovi, lahko pa poleg osnovnih dejavnosti opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi, kot so organiziranje centrov za zbiranje in predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim višjo dodano vrednostjo in ustvarjanje pogojev za razvoj gozdno-lesnih verig.

Družba SIDG, d. o. o., bo centre za zbiranje in predelavo lesa realizirala skozi različne modele sodelovanja s potencialnimi parterji ali lastnega investiranja.