Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je tudi v Sloveniji, tako s pilotnimi kot drugimi sodbami, pripomoglo k boljši uveljavitvi in spoštovanju človekovih pravic ter pripravi in uresničitvi ukrepov v pomembnih projektih, tudi odpravi sodnih zaostankov. S problematiko zaostankov pa se ne srečujejo le nacionalna sodišča, temveč tudi ESČP samo.

Slovenija je aktivno sodelovala pri procesu reformiranja ESČP tako na strokovnih ravneh kot tudi na konferencah na visoki ravni, ki so vodile k sprejetju Protokola številka 15 o spremembah Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Namen Protokola je zmanjšanje sodnih zaostankov na ESČP, ter povečati učinkovitost sodišča v okviru prenovljene ureditve sodnega varstva. Protokol, med drugim, tudi skrajšuje časovno obdobje, v katerem lahko stranke vložijo pritožbo na ESČP na 4 mesece (prej 6 mesecev), šteto od sprejema dokončne odločitve po nacionalnem pravu. Ta sprememba je utemeljena z napredkom komunikacijske tehnologije in s podobno dolžino roka v državah pogodbenicah.

Protokol sicer v preambulo konvencije izrecno vnaša tudi načelo subsidiarnosti, s čimer jasno poudari primarno odgovornost nacionalnih organov pri zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin po konvenciji in njenih protokolih. Protokol pri tem poudarja, da imajo države pogodbenice pri uresničevanju svojih obveznosti iz konvencije določeno mero proste presoje. Šele, če ta primarna obveznost ni izpolnjena, v presojo lahko poseže ESČP. Načeli subsidiarnosti in doktrina proste presoje gresta tako z roko v roki, kajti naloga ESČP je, da oceni, ali so odločitve držav skladne z EKČP in njenimi protokoli, pri čemer mora upoštevati pravico držav do proste presoje. 

Protokol nadalje določa maksimalno starostno mejo kandidatov za sodnike, ki jih države članice predlagajo Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, in sicer manj kot 65 let, hkrati pa odpravlja starostno mejo 70 let, s katero sodnikom preneha mandat. Navedena sprememba bo omogočila sodnikom, da v celoti zaključijo svoj mandat, s čimer bo zagotovljena kontinuiteta članov Sodišča.

Protokol tudi odpravlja možnost strank, da nasprotujejo odločitvi senata, da se zadeva preda Velikemu senatu po 30. členu EKČP. Namen tega ukrepa je prispevati k usklajenosti sodne prakse Sodišča. Ukinitev te pravice strank pa pripomore tudi pospešitvi postopka pred Sodiščem v zadevah, ki vzbujajo resna vprašanja glede interpretacije EKČP in/ali njenih protokolov oziroma pomenijo potencialen odstop od obstoječe sodne prakse.

Za utrjevanje principa de minimis non curat praetor se iz merila dopustnosti, ki ureja znatno neugodnejši položaj pritožnika v točki b, 3. odstavka 35. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), odstranjuje pogoj, po katerem ESČP zadeve ne sme odkloniti, v kolikor je ni predhodno ustrezno obravnavalo nacionalno sodišče.

Slovenija, ki je sodelovala pri pripravi samega Protokola, ga je podpisala leta 2013, Državni zbor Republike Slovenije pa je Zakon o ratifikaciji Protokola št. 15 o spremembah Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin sprejel 24. maja 2017. V veljavo bo Protokol stopil 1. avgusta letos.

Ministrstvo za pravosodje si bo v okviru svojih pristojnosti še naprej prizadevalo za izvrševanje sodb ESČP ter za preprečevanje potencialnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.