Odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji

Vlada je sprejela Odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji.

Vlada zaradi izboljšanja epidemioloških razmer poleg knjižnic, muzejev, galerij in ograjenih odprtih javnih površin z nepremično kulturno dediščino s 23. aprilom 2021 znova odpira arhive in omogoča izvajanje javnih kulturnih prireditev (kinematografskih, gledaliških, glasbenih, plesnih in drugih).

Omejitev števila oseb glede na velikost zaprtega javnega prostora oziroma odprte površine ne bo veljala za tiste, ki se lahko združujejo na podlagi predpisov, ki urejajo začasne ukrepe v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Pri gledališki, glasbeni in plesni dejavnosti bo obvezno testiranje nastopajočih, izjema bodo le tisti, ki so covid-19 že preboleli ali pa so se že cepili. Pri izvajanju javnih kulturnih storitev, tako v zaprtih prostorih kot na odprtih površinah, bo obvezno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covid-19 in smiselno upoštevanje higienskih priporočil ministrstva za zdravje in NIJZ.

Začasne omejitve ponujanja kulturnih storitev bodo trajale do vključno 2. maja 2021.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji

Vlada je sprejela Odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji.

Vlada zaradi izboljšanja epidemioloških razmer s 23. aprilom 2021 širi možnost kolektivnega uresničevanja verske svobode tudi na odprte površine in dovoljuje izvajanje verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja. Število oseb, ki se bodo lahko udeležile kolektivnega uresničevanja verske svobode bo omejeno z velikostjo zaprtega prostora oziroma odprte površine.

Medtem ko omejitev števila oseb glede na velikost zaprtega prostora pri izvajanju verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja ne bo veljala, bo za njeno izvajanje obvezno testiranje oseb, ki bodo to dejavnost izvajali, z izjemo tistih, ki so covid-19 že preboleli ali pa so se že cepili, ter upoštevanje varne medosebne razdalje. Pri kolektivnem uresničevanju verske svobode bo obvezno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covid-19 in smiselno upoštevanje higienskih priporočil ministrstva za zdravje in NIJZ.

Začasna omejitev kolektivnega uresničevanja verske svobodo v Sloveniji bodo trajale do vključno 2. maja 2021.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada sprejela dopolnjeno Nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19, verzijo VI. Zaradi novih okoliščin v zvezi s potekom cepljenja je strategija posodobljena. Na novo oziroma bolj podrobno so v njej opredeljene prednostne skupine za cepljenje. V prednostno skupino so dodane naslednje osebe: starejši od 50 let; zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki še niso bili cepljeni in zaposleni pri upravljavcih kritične infrastrukture v skladu z zakonodajo s tega področja.

Kot prednostne skupine za cepljenje so opredeljeni tudi zaposleni v sektorjih, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam ter drugo prebivalstvo po vrstnem redu prijav.

Osnovni cilj strategije je zmanjšati umrljivost zaradi COVID-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka koronavirusne bolezni pri posameznikih, razbremeniti zdravstveni sistem ter omogočiti ponoven zagon gospodarstva ter ponovno vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in ostale aktivnosti, ki so zaradi krize omejene. Zato je potrebno najprej cepiti skupine prebivalstva, ki imajo največje tveganje za težji potek in smrt zaradi COVID-19 in nato v čim krajšem času doseči čim boljšo precepljenost prebivalstva, vsaj 60 % (1.200.000 prebivalcev). Za dosego te vizije sprejemamo ustrezno nacionalno strategijo cepljenja proti COVID 19, ki opredeljuje procese, naloge in nosilce nalog na področju izvedbe cepljenja proti COVID-19.

V strategiji, verzija VI, je posodobljena tudi priloga 4 z novimi informacijami o cepivih, ki jih je pripravila JAZMP. 

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada je določila besedilo novele Zakona o javnem naročanju

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poleg tega je Vlada naložila vsem ministrstvom, njihovim organom v sestavi in vladnim službam, da v postopkih javnega naročanja uporabljajo Smernice za javno naročanje gradenj in Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, Ministrstvu za javno upravo pa, da do 1. septembra 2022 vzpostavi kompetenčni model za uslužbence, ki izvajajo postopke javnega naročanja in zagotovi programe za usposabljanje.

Cilj predlaganih sprememb in dopolnitev ZJN-3 je ureditev poenostavljenega postopka javnega naročila pod mejnimi vrednostmi EU (to so naročila male vrednosti), odprava nekaterih administrativnih obveznosti na strani naročnikov (npr. poenostavljeno poročanje pri okvirnih sporazumih) in dopustitev večje prožnosti. Zaostritev pravil ni potrebna, urejajo in dopolnjujejo pa se določbe o prekrških s tega področja: predlagan je razširjen nabor prekrškov, za katere je praksa pokazala, da so potrebni za ustreznejše ravnanje naročnikov in ponudnikov in njihovo večjo odgovornost pri izvajanju postopkov oziroma pri izvajanju pogodb.

Po predlogu novele se nekoliko dvigujejo mejne vrednosti za uporabo ZJN-3 in mejna vrednost za uporabo postopka naročila male vrednosti, hkrati pa se zaradi zagotavljanja večje transparentnosti ureja objava seznamov evidenčnih naročil na portalu javnih naročil. Z vidika transparentnosti se ureja tudi objava vse dokumentacije izključno na portalu javnih naročil in objava vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave (z izjemo nujnih postopkov).

Predlagane spremembe ZJN-3 temeljijo tudi na zavedanju, da mora biti javno naročanje prožno in učinkovito, hkrati pa mora zagotavljati transparentnost, konkurenčnost in prevzem odgovornosti za morebitne zlorabe. Ob dejstvu, da javno naročanje urejajo javno-naročniške direktive EU, države članice nimamo veliko manevrskega prostora za drugačno urejanje, kjer pa je dovoljeno, da sistem lahko uredimo bolj prožno, pa se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZJN-3 zaradi spodbujanja lokalnega in regionalnega gospodarstva, vključno s kmetijstvom, uvaja nekaj novosti in izjem, ki bodo omogočale večjo promocijo, regionalizacijo in potrošnjo slovenskega blaga.

Za naročnike, ki zaradi svoje specifike težko zasledujejo gospodarne cilje ali druge strateške usmeritve, če morajo naročati v skladu z ZJN-3, se tako do mejnih vrednosti EU določajo nove izjeme, in sicer: za javno naročanje hrane oziroma živil, naročanje blaga za nadaljnjo prodajo ali za protokolarne namene oziroma promocijo Republike Slovenije.

Določene pravne storitve (pravno svetovanje, pravno zastopanje), ki so bile doslej zajete med t. i. socialne in druge posebne storitve, za katere je veljal poenostavljen režim naročanja, se umešča v sistem javnega naročanja.

Vir: Ministrstvo za javno upravo