Stališče Republike Slovenije do Predloga Sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru za ekološke proizvode, ustanovljenem s Sporazumom med  Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi, v zvezi s sprejetjem njegovega poslovnika

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru za ekološke proizvode, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi, v zvezi s sprejetjem njegovega poslovnika. Slovenija Predlog Sklepa podpira.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Komisijo za zastopanje stališča v zvezi s predvidenim sprejetjem poslovnika Skupnega odbora za ekološke proizvode, ustanovljenem s Sporazumom med EU ter Republiko Čile.

Skladno z določilom Sporazuma, sklenjenim leta 2017 (vstop v veljavo: 1. 1. 2018) se ustanovi skupni organ - Skupni odbor za ekološke proizvode, ki upravlja Sporazum ter sprejema odločitve glede njegovega izvajanja in dobrega delovanja.

Gre za utečeno prakso v mednarodnih sporazumih, predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah

Vlada je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku.

Temeljni cilj predloga zakona je okrepitev nadzornih in upravljavskih pristojnosti članov zadrug, zaradi zaščite premoženja in dejavnosti zadrug.

Zaradi krepitve možnosti nadzora nad poslovanjem zadruge se na novo uvaja institut revizorja, ki je revizorska družba in je primerljiv z ureditvijo posebnega revizorja v pravu gospodarskih družb. Revizorja za revizijo določenega pravnega posla v zadnjih treh letih lahko imenuje upravni odbor ali predsednik zadruge, če zadruga nima upravnega odbora. Revizorja lahko imenuje tudi občni zbor z večino glasov navzočih in zastopanih članov ali predstavnikov. Kot korektiv večinskemu odločanju se za primer, če občni zbor zavrne predlog za imenovanje revizorja, daje možnost, da ga imenuje sodišče na predlog najmanj ene desetine članov zadruge, ki so člani zadruge najmanj tri leta, če obstaja domneva, da je pri vodenju posameznih poslov prišlo do oškodovanja zadruge ali hujših kršitev zakona ali zadružnih pravil.

Predlog zakona na novo uvaja tudi institut zadrug s posebnim pomenom, ki je namenjen predvsem zadrugam, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja ter zagotavljanja družbenih oziroma drugih storitev v svojem geografskem območju. Geografsko območje je lahko območje občin, regij ali drugih naravno zaokroženih območij. Če zadruga izpolnjuje predpisane pogoje lahko pridobi status zadruge s posebnim pomenom, o čemer odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem zadruga deluje. Vsaka zadruga s pridobljenim statusom mora vsako drugo leto pristojnemu ministrstvu predložiti dokaze, da še vedno izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa. Vzpostavi se tudi evidenca zadrug s posebnim pomenom, ki je javna in brezplačno dostopna. Namen dodelitve statusa zadrug s posebnim pomenom je omogočiti razvoj zadružništva oziroma zadrug, ki so na določenem geografskem območju uspešne in imajo za svoje geografsko območje poseben pomen. Status zadruge s posebnim pomenom je lahko eno od meril za pridobivanje sredstev na javnih razpisih, ki jih razpiše posamezno ministrstvo ali lokalna skupnost v okviru svojega potrjenega proračuna. Druge ugodnosti, olajšave, prednosti in druge pravice za zadruge s posebnim statusom pa se lahko določijo samo z zakonom.

Na novo pa zakon predpisuje tudi dodatne možnosti za glasovanje po pošti ter omogoča članom zadruge, da se na sejo občnega zbora prijavijo s sredstvi elektronske identifikacije in podpišejo zapisnik s kvalificiranim elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Tudi članom upravnega ali nadzornega odbora se omogoča, da se na svojo sejo prijavijo s sredstvi elektronske identifikacije in podpišejo zapisnik s kvalificiranim elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu.

Uvrstitev novega projekta 2337-21-0002 »Preprečevanje in nadzor afriške prašičje kuge« v Načrt razvojnih programov 2021-2024

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrsti projekt 2337-21-0002 »Preprečevanje in nadzor afriške prašičje kuge«.

Namen projekta »Preprečevanje in nadzor afriške prašičje kuge« je zagotoviti zgodnje odkrivanje in preprečevanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Slovenji ter tako zmanjšati tveganje za vnos in širjene kuge ter obvladovanje in izkoreninjenje ob njenem pojavu v Sloveniji. To se bo doseglo z ustrezno usposobljenostjo in opremljenostjo lovskega osebja.

V okviru projekta so predvidene naslednje aktivnosti:

• usposabljanje skupin za iskanje in izredni odstrel divjih prašičev;
• nabava vozil in opreme VHS, potrebne za odvoz poginulih divjih prašičev;
• razvoj aplikacije za spremljanje iskanja in sledenja skupaj z GPS oddajniki;
• financiranje vodenja evidence najdenih poginulih divjih prašičev in evidence usposobljenih oseb za aktivno iskanje divjih prašičev in evidence usposobljenih oseb za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev.

Ocenjena vrednost usposabljanja osebja in nabava vozil, aplikacij, opreme sledenja znaša predvidoma 993.720,00 evrov.

Aktivnosti se bodo začele izvajati v drugem trimesečju leta 2021 in se nadaljevale do konca leta 2023.

Imenovanje vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo

Vlada je izdala odločbo, s katero se Mašo Žagar imenuje za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer od 1. 5. 2021 do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 31. 10. 2021.

Na podlagi devetega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena tega zakona brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Posebni javni natečaj za prosto delovno mesto generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil objavljen dne 16. 3. 2021.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da vlada imenuje Mašo Žagar za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.

Maša Žagar je univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike. Od leta 2001 je zaposlena v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno po pooblastilu generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo in vodja Sektorja za trajnostno kmetijstvo. Odlično pozna delovanje celotnega ministrstva, še posebej Direktorata za kmetijstvo. Maša Žagar ima tudi bogate mednarodne izkušnje kot svetovalka za kmetijstvo na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju. Maša Žagar izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.