Obrambni minister Portugalske João Cravinho je uvodoma izpostavil, da je Strateški kompas trenutno eden izmed ključnih procesov na področju evropske obrambe in varnosti. Poteka namreč s ciljem, da okrepimo strateško avtonomijo Evrope na tem področju, zmožnosti odzivanja EU na zunanje krize, izboljšamo zmogljivosti partnerjev, kot so Organizacija združenih narodov (OZN), Nato, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in drugi, ter uspešno varujemo Evropo.

Po prepričanju ministra mag. Mateja Tonina EU in države članice še nikoli doslej niso izkazale tako močne zavezanosti za krepitev evropske obrambe in varnosti: »Zavedamo se, da bo le s skupnim delovanjem vseh držav članic in njihovo solidarnostjo EU postala močna in zanesljiva pri zagotavljanju varnosti zase in za svoje državljane.«

Kot je pojasnil minister mag. Tonin, bo Strateški kompas opredelil smernice na skupnem obrambno-varnostnem področju za naslednjih pet do deset let, in sicer na področjih kompasa - krizno upravljanje, odpornost, razvoj zmogljivosti in partnerstva. Navedena področja predstavljajo ključne stebre, poudarja mag. Tonin, v okviru katerih bo EU oblikovala politične smernice in konkretnejše cilje, s čimer bo zmanjšala razkorak med deklariranimi političnimi ambicijami na strateški ravni in zmožnostjo odzivanja na različne krize in grožnje, skladno s 360-stopinjskim pristopom do kriznega upravljanja.

Proces se je začel na pobudo Nemčije, med njenim predsedovanjem pa je bila pripravljena Skupna analiza groženj in izzivov kot prvi korak Strateškega kompasa. Pomeni namreč skupen pogled EU na varnostne razmere in prek identifikacije področij, v katera moramo usmeriti več naporov, daje podlago za dolgoročno načrtovanje. Minister mag. Tonin je ob tem izpostavil pomen, da države članice v zdajšnji fazi strateškega dialoga, ki mu je bil namenjen tudi tokratni seminar, predstavljajo različne predloge. Pri tem je pojasnil, da je Slovenija v okviru tria predsedujočih držav Svetu EU, torej skupaj z Nemčijo in Portugalsko, izrazila poseben interes za področje partnerstev, kjer smo prevzeli vodilno vlogo pri pripravi miselnega dokumenta, k procesu pa so že pristopile tudi Španija, Luksemburg in Irska. V dokumentu sta kot pomembna izpostavljena strateško partnerstvo med EU in Natom ter večje vključevanje regije Zahodnega Balkana v mehanizme Skupne zunanje in varnostne politike, kar bodo tudi, kot je še poudaril slovenski obrambni minister, prioritete našega predsedovanja na obrambno-varnostnem področju.

V prvem delu seminarja so ministri obravnavali trenutno stanje usklajevanja kompasa, zlasti določanje prioritet z vidika naslavljanja kompleksnih kriz, krepitve odpornosti, razvoja zmogljivosti in partnerstev. V drugem delu pa so bolj podrobno razpravljali o izzivih, učinkovitosti in pomenu varnostno-obrambnih pobud s področja kriznega upravljanja, odpornosti, razvoja zmogljivosti in partnerstev. Proces Strateškega kompasa naj bi bil končan med francoskim predsedovanjem Svetu EU v letu 2022.