Dvojezični krajevni napisi so bili desetletja najbolj izpostavljeno vprašanje vidnosti slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. S kompromisnim dogovorom je bil narejen pomemben premik pri uresničevanju zavez iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe in notranjepravnih predpisov Republike Avstrije.

Memorandum je bil pomemben tudi z vidika poglabljanja razumevanja med slovenskimi in nemško govorečimi prebivalci ter priznavanja zgodovinske prisotnosti slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem. Slednje je bilo potrjeno z deželno ustavo Koroške leta 2017, da se "jezikovna in kulturna raznolikost na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti". Memorandum je prinesel tudi pozitivno dinamiko v odnose med Republiko Slovenijo ter Republiko Avstrijo in Deželo Koroško, ki se je posebej odrazila ob obeležitvi stoletnice koroškega plebiscita oktobra lani, ki sta ji prvič prisostvovala predsednika obeh držav.

Pomemben element dogovora je tako imenovana "odprtostna klavzula", ki poleg 164 krajevnih napisov, poimensko navedenih v memorandumu, omogoča postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na podlagi odločitev občin. Slednje je bilo v desetih letih uveljavljeno le v posamičnih primerih. Verjamemo, da bo postavitev dodatnih krajevnih napisov prispevala h krepitvi sožitja in preseganju zgodovinskih razhajanj med slovensko in nemško govorečimi prebivalci avstrijske Koroške.