Stanje pogajanj na trialogih o zakonodajnem svežnju o reformi SKP – zelena arhitektura

Uvodoma je predsedstvo poročalo o stanju pogajanj na trialogih glede zakonodajnega svežnja o reformi SKP. V okviru nedavnega super trialoga so bili doseženi pomembni napredki v pogajanjih pri novem izvedbenem modelu, večji ciljni naravnanosti neposrednih plačil ter pri kontroli izvajanja pogojenosti. Pri čemer velja pravilo, da »ni nič dogovorjenega, dokler ni vse dogovorjeno«. V tokratni vsebinski razpravi so se ministri dotaknili elementov zelene arhitekture. V zvezi s tem  je za Slovenijo ključno vprašanje prožnosti pri izvajanju sheme za podnebje in okolje, in sicer pilotno dvoletno obdobje ter upoštevanje obsega ukrepov v drugem stebru. Pri tem je za nas tudi pomembno, da kompromisni paket vključuje tudi upoštevanje vsaj 60 % plačil za območja z naravnimi omejitvami v 30 % zamejitve sredstev razvoja podeželja, namenjenih okolju in podnebju. Slovenija se je še zavzela za določene korekcije pri predlogih predsedstva glede pogojenosti. Za Slovenijo je tudi izredno pomembno, da bo obvezna definicija aktivnega kmeta enostavna za izvedbo, in da ne bi vodila v izločitev mešanih in dopolnilnih kmetij iz sistema neposrednih plačil. Zato je pomembno, da se ohrani izjema na podlagi 5.000 EUR neposrednih plačil. Sicer pa Slovenija ostaja zavezana, da se bo tudi v prihodnje vključevala v razprave na konstruktiven način, s ciljem, da se do junija doseže politični dogovor o novi reformirani SKP.

Mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi

V okviru te točke je Komisija uvodoma poročala o trenutnem stanju sklepanja bilateralnih in mednarodnih sporazumov EU s tretjimi državami z vidika kmetijstva. Sledila je tudi bolj poglobljena razprava o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na agroživilski sektor na podlagi posodobljene študije. Slovenija podpira pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami, pri čemer pa ohranja posebna stališča do občutljivih področij, zlasti kar zadeva kmetijstvo in standarde varne hrane. Zato naša država od Komisije pričakuje preglednost in transparentnost trgovinskih pogajanj tako v razmerju do institucij EU kot tudi v razmerju do deležnikov in državljanov. Glede rezultatov študije je Slovenija predlagala, da se v bodoče analizira tudi posledice na regionalni ravni. Slovenija se je tudi zavzela za spoštovanje enakih standardov s področja okolja in hrane pri uvoženih kmetijskih proizvodih v luči zaščite potrošnikov EU in preprečevanja izkrivljene konkurence proizvajalcev iz tretjih držav.

Aktualno stanje na kmetijskih trgih v času pandemije COVID-19

V nadaljevanju so se ministri seznanili s poročilom Komisije o razmerah oziroma aktualnem stanju na kmetijskih trgih v času porasta okužb s COVID-19. Podatki kažejo, da se v splošnem razmere na kmetijskih trgih na ravni EU stabilizirajo. Slovenija pozdravlja rast odkupnih cen v več sektorjih, tudi v sektorju prašičjega mesa v določenem obsegu. K temu so pripomogli tudi sprejeti stabilizacijski ukrepi EU. Pri tem velja ponovno opozoriti na trg vina, kjer so razmere izredno zaskrbljujoče že drugo leto zapored. Državni sekretar je tako kot več držav članic pozval, da je treba za izvajanje kriznih ukrepov v tem sektorju, mdr. podaljšanje ukrepa krizne destilacije, nujno zagotoviti dodatna EU sredstva. Slovenija je opozorila, da je pričakovati dodaten vpliv na razmere na kmetijskih trgih v Sloveniji tudi zaradi nedavne pozebe v začetku aprila. Škodo pričakujemo predvsem na sadju (jabolka, hruške, koščičasto sadje) ter na nekaterih vrstah zelenjave (šparglji, zgodnji krompir).

Informativne točke, razno: ocena strategije EU za zaščito in dobrobit živali (2012–2015) ter pobuda Nemčije o označevanju živil, ki vsebujejo jajca, glede načina gojenja kokoši nesnic

Komisija je predstavila oceno strategije EU za zaščito in dobrobit živali (2012–2015), v  kateri je zajeto nekoliko daljše obdobje 2012–2018, saj so bili nekateri ukrepi izvedeni do leta 2018. V poročilu se ugotavlja, da so težave in dejavniki, ki jih je strategija opredelila kot pomembne v letu 2012, v letu 2021 še vedno aktualni, predvsem na področju prevoza živali, rutinskega krajšanja repov prašičem, metod omamljanja in podobno. Strategija pa je imela v splošnem pozitiven vpliv na dvig ravni dobrobiti v EU. Beleži se tudi vse večje zanimanje državljanov EU za dobrobit živali, iz česar izhajajo določene pobude in s tem tudi signali za operaterje/industrijo.

Državni sekretar je poudaril, da se Slovenija zaveda pomena skupne strategije EU za dobrobit živali, ki ima za cilj izboljšati kakovost življenja živali v EU. Slovenija meni, da je ključno – tudi z vidika izpolnjevanja zavez iz Strategije »od vil do vilic« – da Komisija nadaljuje s proaktivnim delovanjem na področju zaščite živali. Pri tem je pomembno, da načrtovanje morebitne nove strategije in zakonodaje poteka v duhu sodelovanja in soglasja med državami članicami.