Skoči do osrednje vsebine

PlanetScope

PlanetScope je konstelacija miniaturnih satelitov, ki se gibljejo v skupinah in zagotavljajo plačljivo dostopne podatke (satelitske posnetke) celotnega zemeljskega površja.
Konstelacija PlanetScope

Konstelacija PlanetScope | Avtor: Planet Labs Inc., https://www.planet.com

Posamezen satelit se imenuje Dove. Sestavljen je iz treh enot kockaste oblike s stranicami 10 x 10 x 10 centimetrov (skupaj v dolžino torej 30 centimetrov), težak je 4 kilogramov in ima vgrajen optični senzor visoke prostorske ločljivosti, ki ima okvir snemanja 24 x 8 kilometrov (DOVE-C), 24 x 16 kilometrov (DOVE-R) oziroma 32,5 x 19,6 kilometrov (SuperDove).

PlanetScope sateliti se gibljejo v nizki zemeljski tirnici, na 475 kilometrov nadmorske višine, z  inklinacijo 98° stopinj. Od vseh tirnic ima najmanjše zakasnitve (približno 10 milisekunde) in najmanjše izgube signala. Prednost nizkih zemeljskih tirnic je, da lahko iz majhne višine posnamejo zelo podrobne fotografije zemeljske površine, slabost pa vpliv Zemljine nepravilne oblike na potek tirnice ter omejeno obdobje razpoložljivosti na nebu. Povprečna življenjska doba satelita je 2 leti. Izstrelitve posameznih skupin satelitov se izvajajo periodično. Za zajem celotnega zemeljskega površja je potrebnih približno 120 satelitov. Trenutno jih je aktivnih okoli 150. Izstrelitve skupin satelitov so običajno povezane tudi s posodobitvijo merilnih senzorjev, kar pa poleg izboljšav povzroči tudi to, da skupine satelitov med sabo z vidika merilnih naprav niso sinhrone, kar ima pozneje lahko za posledico šum pri medsebojni primerjavi podatkov.

 PlanetScope sateliti obidejo Zemljo v enem dnevu. Senzorji na dan zberejo do 340.000.000 kvadratnih kilometrov posnetkov, kar omogoča veliko časovno gostoto podatkov oziroma obdelavo neomejenega števila slik.

 Sateliti snemajo v štirih oziroma petih spektralnih kanalih (odvisno od generacije satelitov):

  • rdeči spekter valovne dolžine 455 – 515 nanometrov;
  • zeleni spekter valovne dolžine 500 – 590 nanometrov;
  • modri spekter valovne dolžine 590 – 670 nanometrov;
  • spekter med rdečo in bližnjo infrardečo svetlobo z valovno dolžino 733 – 748 nanometrov (samo SuperDove);
  • spekter infrardeče svetlobe z valovno dolžino 780 – 860 nanometrov.
Prikaz, kako se iz barvnih spektrov sestavi kompozit

Prikaz, kako se iz barvnih spektrov sestavi kompozit | Avtor: Planet Labs Inc., https://www.planet.com

Posnetkom se najprej naredijo atmosferski popravki, nato izdelajo barvni ("true colour") in lažno barvni ("false colour") kompoziti.

Barvni (true colour) in lažno barvni (false colour) kompozit

Barvni (true colour) in lažno barvni (false colour) kompozit | Avtor: Planet Labs Inc., https://www.planet.com

V primerjavi s Sentinel-2 (optičnim satelitom), ki ima prostorsko ločljivost 10 metrov, ima PlanetScope ločljivost 4 metre. Večja ločljivost pomeni večje število detajlov, ki jih lahko razberemo iz slike.

 PlanetScope posnetke uporabljamo, kadar Sentinel-2 ne daje zadovoljivih rezultatov, bodisi zaradi močne ali časovno dolgotrajne oblačnosti ali pa so posamezne površine preozke, da bi jih lahko spremljali s Sentinel-2. V Sloveniji uporabljamo PlanetScope posnetke predvsem na območju Cerknice, kjer prevladujejo ozke Grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva (GERKi).

Ozki GERKi na območju Cerknice

Ozki GERKi na območju Cerknice | Avtor: ARSKTRP