Tako se letošnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu osredotoča na strategije za krepitev nacionalnih sistemov varnosti in zdravja pri delu predvsem z vidika hitrega ukrepanja in učinkovitosti z namenom, da bi se zdaj in v prihodnosti znali soočiti z izzivi in rešitvami, ki temeljijo na pridobljenem znanju, lekcijah in izkušnjah. Pandemija COVID-19 je močno vplivala na vsa področja življenja, na katerega pa zlasti v začetni fazi ni bilo ustreznega in učinkovitega odziva. 

Težje in lažje nezgode pri delu

Podatek o številu nezgod v delovnem okolju delodajalca predstavlja pomembno informacijo o stanju varnosti in zdravja pri delu pri obravnavanem delodajalcu ter skupno tudi na nivoju Republike Slovenije. Vsak nepredviden dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju delodajalca, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izhaja iz dela in pri tem povzroči poškodbo delavca, predstavlja nezgodo pri delu. Vsako leto se na svetu pri delodajalcih pri opravljanju svojega dela lažje ali težje poškoduje 381 milijonov delavcev. V svetovnem merilu tudi vsako leto zaradi nezgod pri delu in zaradi bolezni, povezanih z delom, umre 2,78 milijona delavcev. Tako po svetu vsak dan pri opravljanju svojega dela zaradi nezgode pri delu umre 7600 delavcev oziroma se vsakih 11 sekund pripeti 1 smrtna nezgoda na delovnem mestu.

V Sloveniji so delodajalci v letu 2020 Inšpektoratu RS za delo (IRSD) prijavili 13.938 nezgod pri delu, pri čemer mednje niso štete prijavljene nezgode, ki so se zgodile na poti na delo in z dela, vštete pa so 5503 prijavljene nezgode, ki so bile povezane s COVID-19. Če novi koronavirus izvzamemo kot vzrok nezgod pri delu, lahko v letu 2020 govorimo o zmanjšanju števila ostalih nezgod pri delu. Vzroke za zmanjšanje števila teh nezgod glede na prejšnja leta gre iskati predvsem v začasnem zapiranju nekaterih gospodarskih dejavnosti zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa in v občutno povečanem obsegu opravljanja dela na domu. Tako je v letu 2020 inšpektorat prejel 8435 prijav nezgod pri delu, ki niso bile povezane s koronavirusom. Od tega je bilo 17 smrtnih nezgod, 7971 lažjih nezgod, 442 težjih nezgod in 5 kolektivnih nezgod.

Ugotavljamo, da se vsako leto ponavljajo isti najpogostejši vzroki za nastanek nezgod pri delu. Tako je bila, če odmislimo SARS-CoV-2, v letu 2020 poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno), in to kar v 30,9 %. Vsako leto se največ nezgod zgodi v predelovalni dejavnosti (Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD dejavnost C) in v preteklem letu je bil njihov delež 36,4 %. V letu 2020 smo zabeležili tudi porast nezgod zaradi trčenja delavcev v sredstva za delo (25,1 %), izstopale pa so tudi nezgode pri delu, v katerih so se delavci poškodovali zaradi stika z ostrim, koničastim in grobim materialom (25,0 %). V nezgodah pri delu so delavci največkrat utrpeli poškodbe prstov rok, in to v 27,6 % primerih. Največ poškodovanih delavcev je bilo v starostni skupini od 35 do 44 let, med poškodovanimi pa je bilo 26,7 % žensk in 73,3 % moških. 87,4 % poškodovanih delavcev je bilo slovenskih državljanov, 9,5 % poškodovanih delavcev je bilo tujcev, ki niso bili državljani držav EU, temveč delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, 2,6 % pa je bilo poškodovanih tujcev iz držav EU. Za 0,5% prijavljenih nezgod ni bilo razvidno državljanstvo poškodovanih delavcev. Najpogosteje pa so bili poškodovani delavci, zaposleni za nedoločen čas.

Smrtne nezgode

Delodajalci so IRSD v letu 2020 prijavili 17 nezgod pri delu, v katerih so se delavci smrtno poškodovali in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. Od teh nezgod se jih je 16 zgodilo na lokacijah v Sloveniji, 1 pa v tujini, na gradbišču v Veliki Britaniji.

Delavci so se smrtno poškodovali zaradi padcev z odrov (2 primera), betonskega stebra na robu AB plošče, kabine dvigala, industrijskega silosa, cisterne tovornega vozila, mostov (2 primera) in žerjava. V 4 primerih je bil vzrok smrtne nezgode padajoči predmet, sredstvo za delo ali breme. Tako je v 2 primerih na delavca padla veja oziroma vrh sušice drevesa, na 1 delavca je padla konstrukcija, na 1 pa se je podrl podest, ki so ga delavci premikali. S premikajočo se mehanizacijo in vozili na deloviščih so bile povezane 3 smrtne nezgode – 1 delavca je povozilo tovorno vozilo pri vzvratni vožnji, 1 delavca  delovni stroj v sadovnjaku, 1 delavca pa je zadel vlak na industrijskem tiru. Vzrok 1 smrtne nezgode je bila prometna nesreča s tovornim vozilom.

Največ smrtnih nezgod se je zgodilo v predelovalni dejavnosti (SKD dejavnost C) – smrtno je bilo poškodovanih 7 delavcev. V tej dejavnosti je izstopala dejavnost obdelave in predelave lesa in proizvodnja izdelkov iz lesa (SKD dejavnost C16) s 3 smrtnimi primeri. V dejavnosti gradbeništva (SKD dejavnost F1, F2 in F3) je bilo smrtno poškodovanih 5 delavcev.

V letu 2020 je bilo največ smrtno ponesrečenih starih med 50 in 59 let. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2020 je bil star 25 let, najstarejši pa 71 let. Največkrat so se v letu 2020 smrtno poškodovali samozaposleni posamezniki, in sicer v 4 primerih. V letu 2020 sta bili žrtvi smrtnih nezgodah tudi 2 delavki. Pred tem smo smrtno poškodbo delavke zadnjič zabeležili leta 2017. Delo v Republiki Sloveniji poleg delavcev s slovenskim državljanstvom pogosto opravljajo tudi tujci, ki prihajajo tako iz držav EU kakor tudi iz držav, ki niso članice EU, zlasti iz republik nekdanje skupne države. V letu 2020 se je v Sloveniji smrtno poškodovalo 15 državljanov Republike Slovenije, 1 je bil državljan Bosne in Hercegovine in 1 državljan Kosova. Umrlih delavcev iz EU nismo zabeležili. Glede na zaposlitveni status smrtno poškodovanih ugotavljamo, da je bilo 12 smrtno poškodovanih delavcev zaposlenih za nedoločen čas, 1 je bil zaposlen za določen čas, 3 smrtno ponesrečeni so opravljali občasno delo upokojenca, 1 smrtno ponesrečen pa je bil zaposlen na črno.