Uredba o spremembi Uredbe o shemah neposrednih plačil

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o shemah neposrednih plačil in jo objavi v Uradnem listu RS.

Sprememba uredbe določa, da se bo v skladu z drugim odstavkom 22. člena Uredbe (EU) 1307/2013 in v skladu s tako imenovano prehodno uredbo (EU) 2220/2020, na podlagi katere lahko država članica revidira svojo odločitev glede odstotka oziroma »overbookinga« za prehodno obdobje, za leti 2021 in 2022 ovojnico za shemo osnovnega plačila povečalo do 1,5 % (»overbooking«) ustrezne letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II Uredbe 1307/2013/EU.

Nadalje sprememba določa, da se prilagoditve nacionalne ovojnice za neposredna plačila za koledarski leti 2021 in 2022, ki bo znašala 131,5 milijona evrov in bo manjša, kot je bila za koledarski leti 2019 in 2020, zagotovi v skladu s spremenjenim 22. členom Uredbe EU 1307/2013, ki daje državi članici možnost, da pri tem, pred linearnim nižanje vrednosti proračunske postavke, najprej porabi neizkoriščena sredstva iz nacionalne rezerve.

Sprememba je tudi pri mladih kmetih s katero poenostavljamo postopke za oddajo izjave o odgovornosti in upravljanju kmetije tudi za leto 2021 in 2022. Trenutna uredba je poenostavitev predvidela le za leto 2020.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2021

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2021 in jo objavi v Uradnem listu RS.

Spremembe predmetne Uredbe za leto 2021 so potrebne zaradi popravka osmega odstavka 27. člena in zaradi dopolnitve 10. in 30. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2021 (IAKS Uredba 2021).

Osmi odstavek 27. člena IAKS Uredbe 2021 se spremeni tako, da se razširi uporaba upravnih ukrepov iz 31. člena Uredbe 640/2014 za neizpolnjevanja zahtev v zvezi z identifikacijo in registracijo drobnice na neizpolnjevanje vseh pogojev za podporo za rejo drobnice, ugotovljenih pri pregledu na kraju samem

Z dopolnitvijo 10. in 30. člena IAKS Uredbe 2021 se za obdobje od 6. do 31. maja 2021 doda možnost uporabe izjemne okoliščine, povezane z zamejitvijo širjenja virusa SARS-CoV-2 tudi za »Vlogo za izplačilo podpore za rejo drobnice« oziroma »Zahtevka za operacijo dobrobit živali – drobnica«. S to dopolnitvijo se za rejce drobnice omogoči oddajo vloge oziroma zahtevka v obdobju od 6. do 31. maja 2021. Za vloge in zahtevke, za katere se v navedenem obdobju uporabi izjemna okoliščina, ni znižanja plačil.

Na osnovi trenutno veljavne IAKS Uredbe 2021 je »Vlogo za izplačilo podpore za rejo drobnice« oziroma »Zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica« mogoče vložiti najpozneje do 5. maja 2021 in jih ni dovoljeno vložiti  6. maja 2021 in v obdobju za pozno predložitev iz 13. člena Uredbe 640/2014/EU, to je v obdobju od 7. do 31. maja 2021. Ker ukrepi za zajezitev epidemije covid-19 vplivajo na delo upravnih enot in Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS), delo poteka počasneje, zato nekateri upravičenci, ki uveljavljajo izplačilo za podporo za rejo drobnice oziroma zahtevek za operacijo dobrobit živali – drobnica, do 5. maja ne bodo uspeli urediti potrebnih sprememb v registru kmetijskih gospodarstev (RKG)  oziroma do tega roka ne bodo prišli na vrsto za vnos zbirne vloge pri JSKS,  zato je treba dodati možnost uporabe izjemne okoliščine tudi za »Vlogo za izplačilo podpore za rejo drobnice« oziroma »Zahtevka za operacijo dobrobit živali – drobnica«. Na ta način imajo upravičenci tudi pri uveljavljanju ukrepov za drobnico enake možnosti uporabe izjemne okoliščine, kot pri vseh drugih ukrepih. Pogoji za podporo za rejo drobnice in operacijo dobrobit živali – drobnica ostanejo nespremenjeni: žival mora biti na kmetijskem gospodarstvu na predpisan datum začetka obdobja obvezne reje iz uredbe, ki ureja sheme neposrednih plačil, tudi v primeru, ko bo vloga zaradi izjemne okoliščine oddana v času od 6. - 31. maja 2021, pri zahtevku za operacijo dobrobit živali – drobnica pa se upošteva datum začetka paše, naveden na zahtevku in ne datum oddaje zahtevka.

Spremembe št. 1 Programa porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2021

Vlada je sprejela Spremembe št. 1 Programa porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2021. Vlada je tudi potrdila čistopis Programa porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2021. 

S sredstvi Gozdnega sklada upravlja in z njimi razpolaga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki ga sprejme Vlada. Program porabe sredstev Gozdnega sklada določa prihodke in razdelitev sredstev po določenih namenih v posameznem letu.

Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2021 je s sklepom številka (št.) 41000-1/2021/3 sprejela Vlada dne 18. 2. 2021. Z navedenim programom se je načrtovalo namenske prejemke v skupni višini 11.945.213,06 evrov in skupaj razpoložljiva sredstva v višini 26.917.026,19 evrov ter predvideno porabo po posameznih namenih v skupni višini 19.456.914,37 evrov.

Spremembe št. 1 Programa porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2021 je  MKGP pripravil zaradi potrebnih sprememb na prihodkovni strani Gozdnega sklada, in sicer se za 2.421.000,00 evrov zvišujejo načrtovani prihodki iz naslova razpolaganja z državnimi gozdovi. Dvig načrtovanih prihodkov iz naslova razpolaganja z državnimi gozdovi je posledica sprejema Sprememb št. 1 Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2021, s katerimi sta se v Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2021 vključila dva posla prodaje zemljišč, med katerimi so tudi stavbna zemljišča in katerih vrednost na podlagi predlagane cene znaša 2.421.000,00 evrov.   

Prihodki Gozdnega sklada se, v primerjavi s sprejetim Programom porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2021, tako zvišujejo iz prvotno načrtovanih 11.945.213,06 evrov na 14.366.213,06 evrov. Zaradi navedenega se zvišujejo tudi skupaj razpoložljiva sredstva v letu 2021, in sicer na 29.338.026,19 evrov.

Včlanitev Republike Slovenije v donatorski sklad Evropskega inštituta za gozdove

Vlada je soglašala, da se Republika Slovenija včlani v donatorski sklad za podporo gozdnim politikam Evropskega inštituta za gozdove (European Forest Institute' s Multi Donor Trust Fund for Policy Support). Zadolžila je  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da s proračunske postavke 750410 – Mednarodne članarine, letno izvrši nakazilo za članarino skladu iz 1. točke tega sklepa v višini 10.000 evrov. Za članico upravnega odbora donatorskega sklada za podporo gozdnim politikam Evropskega inštituta za gozdove (European Forest Institute' s Multi Donor Trust Fund for Policy Support) se imenuje mag. Alenko Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Evropski inštitut za gozdove (European Forest Institute - EFI) je mednarodni raziskovalni in inštitut s sedežem v Jeonsuuju na Finskem. Ustanoviteljice EFI so evropske države, Konvencijo o EFI pa je ratificiralo 28 držav, med njimi tudi Slovenija, in sicer leta 2006 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o Evropskem inštitutu za gozdove (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/06).

Donatorski sklad EFI je finančni instrument, ki služi podpori gozdnih politik držav članic. Podpora gozdnim politikam se nanaša zlasti na: krizno upravljanje in napovedi glede gozdnih lesnih verig v evropskem prostoru, odgovore na ključna vprašanja gozdnih politik, analize in primerjalne študije evropske gozdne politike in nacionalnih politik, ustanovitev foruma za odločevalce na visoki strokovni ravni z imenom »Think Forest«, komunikacijske strategije, izmenjavo izkušenj med državami članicami ipd.

Včlanitev Republike Slovenije v donatorski sklad EFI bo slovenskim raziskovalcem s področja gozdarstva omogočala, da pridobijo sredstva za raziskovalno delo v obsegu, ki bo nekajkrat presegalo višino plačane članarine. 

Imenovanje generalne direktorice Direktorata za hrano in ribištvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Ane Le Marechal Kolar za generalno direktorico Direktorata za hrano in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP), za mandatno dobo 5 let, in sicer od 13. 5. 2021 do najdlje 12. 5. 2026, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Na podlagi Zakona o javni upravi (ZJU) javni natečaj za položaje generalnih direktorjev izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet. Posebna natečajna komisija, ki jo je imenoval Uradniški svet, je izvedla postopek javnega natečaja za položaj generalnega direktorja Direktorata za hrano in ribištvo 8. 4. 2021 posredovala ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvestilo o primernih kandidatih.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Vladi, da za položaj generalnega direktorja Direktorata za hrano in ribištvo imenuje Ano Le Marechal Kolar, in sicer z dnem 13. 5. 2021, za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predlagana kandidatka Ana Le Marechal Kolar je univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Od leta 2001 je zaposlena v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno na delovnem mestu vršilke dolžnosti Direktorata za hrano in ribištvo. Odlično pozna delovanje celotnega ministrstva, še posebej Direktorata za hrano in ribištvo.

Predlagana kandidatka izpolnjuje vse razpisne pogoje in ima ustrezne delovne izkušnje, ki so razvidne tudi iz priloženega življenjepisa in je bila s strani posebne natečajne komisije za izvedbo postopka javnega natečaja za položaj generalnega direktorja Direktorata za hrano in ribištvo ocenjena za primerno kandidatko za imenovanje na delovno mesto generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo. Na podlagi navedenega minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da je kandidatka zelo primerna za zasedbo položaja generalnega direktorja.