Sogovornika bosta govorila o zaporednem predsedovanju Slovenije in Francije Svetu EU, spoprijemanju z epidemijo covida-19, o nadgradnji političnega in gospodarskega sodelovanja med državama ter o položaju na Zahodnem Balkanu in o drugih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih.

Ob prihodu sta predsednik Francoske republike Emmanuel Macron in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša podala izjavo za medije, v kateri je slovenski premier izrazil zadovoljstvo, da bodo pogovori potekali tako o dvostranskih temah kakor tudi o temah, pomembnih za Evropo, še posebej v prihajajočem času, ko bosta Slovenija in nato Francija vodili Svet EU. "Današnji obisk je potrditev dobrih odnosov med Slovenijo in Francijo. Sodelujemo na številnih področjih, od gospodarstva do športa in kulture, v okviru Evropske unije pa pri veliki večini vprašanj delimo enaka stališča," je dejal premier Janša. Nadaljeval je, da je Francija za Slovenijo strateška partnerica in da sta državi pred natančno desetimi leti podpisali strateški sporazum o sodelovanju. "V času, ko se skupaj z Evropo spoprijemamo z velikimi izzivi, je to sodelovanje še posebej pomembno," je poudaril predsednik vlade. Po njegovih besedah je Francija ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije tako pri blagovni menjavi, ki je pred pandemijo covida-19 dosegala tri milijarde evrov, kakor tudi pri storitveni menjavi z dobre pol milijarde evrov. "Želimo si več neposrednih vlaganj Francije v slovensko gospodarstvo, zato Slovenija sprošča gospodarsko zakonodajo in odpravlja birokratske ovire," je navedel predsednik vlade Janez Janša.

"Naša glavna prednostna naloga kot predsedujoče Svetu EU bo usmerjena v odpornost. Želimo dati poudarek bolj odporni Evropi pri spoprijemanju z epidemijami, kakršna je epidemija covida-19, ali pri spoprijemanju z grožnjo kibernetskih napadov ali s katero koli drugo strateško grožnjo," je povedal predsednik vlade in dodal, da delimo trdno zavezo, da mora Evropa postati strateško avtonomna, "kajti brez strateške avtonomije je zmagovito spoprijemanje s temi grožnjami nemogoče."

"Naš pogled je v tem času uprt v končanje epidemije in v čas okrevanja po epidemiji. Države članice v teh dneh oddajamo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost in od Evropske komisije pričakujemo, da jih bo obravnavala hitro, učinkovito in prožno, ker je treba strateški dogovor, dosežen lani na Evropskem svetu, čim prej uresničiti," je opozoril predsednik vlade.

Zunanjepolitični izzivi slovenskega predsedstva so med drugim pospešitev zagotavljanja evropske prihodnosti držav Zahodnega Balkana. Po besedah predsednika vlade je na tem področju precej preprek, ki jih je treba preseči. Ob tem je predsednik vlade spomnil na zavezo EU z vrha v Solunu leta 2003, ki je državam Zahodnega Balkana jamčil evropsko prihodnost takrat, ko izpolnijo pogoje zanjo. "To je edina mogoča dobra rešitev za to regijo," je ocenil predsednik vlade Janez Janša.

Prav tako je poudaril pomen konference o prihodnosti Evrope, ki se je začela med portugalskim predsedstvom. "V času slovenskega vodenja Sveta EU bo potekala večina te razprave, Francija pa bo razpravo uspešo končala naslednje leto. Naš namen je, da razpravo odpremo za vse in opravimo čim več dela, tako da bo lahko Francija na začetku naslednjega leta uspešno sklenila to razpravo in bomo skupaj našli odgovore na zdajšnje izzive Evropske unije," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Nazadnje je predsednik vlade Janez Janša izrazil sožalje družini v prejšnjem tednu ubite policistke Stephanie in dejal, da se bomo skupaj borili za ničelno stopnjo tolerance do terorizma.

Francoskega predsednika republike je povabil v našo državo ob dogodkih ob 30. obletnici slovenske državnosti.

Predsednik vlade se je v Parizu srečal tudi s slovenskim dobrotnikom Petrom Opeko, nominirancem za Nobelovo nagrado za mir. Pogovor je tekel o potrebni pomoči njegovim humanitarnim projektom na Madagaskarju. Pri projektu pomaga tudi žena predsednika Francije.

Predsednik vlade Janez Janša je v izjavi za TV Slovenija po obisku poudaril, da sta s francoskim predsednikom Macronom v pogovorih izpostavila predvsem evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. "Po letih iz vrha iz Soluna se postavlja vprašanje, kje smo pri izpolnjevanju pogojev, nekaterih zavez države, ki kandidirajo za članstvo niso izpolnile, nekaterih zavez pa ni izpolnila Evropska unija. Tudi na neformalnem vrhu EU-Z Balkan želimo priti do čiste slike, jasne ocene situacije, kje smo, in kateri so tisti koraki, ki so v naslednjih mesecih in letih potrebni in možni," je navedel predsednik vlade Janez Janša. "Zaradi COVID-19 situacije je celoten čas konference o prihodnosti Evrope v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, kar je za nas dodatna obveznost, priložnost in izziv in smo se temu prilagodili. Zaključek je predviden v času francoskega predsedstva, glavno delo pade na nas in tu je potrebna tesna koordinacija s Francijo in tudi o tem je tekla beseda, torej o temah, ki so odprte, ki jih je treba razčistiti. Stališče Slovenije je, da lahko pri tem sodelujejo vsi, ki želijo povedati, kako si predstavljajo Evropo in Evropsko unijo v prihodnje. Celoten Blejski strateški forum bo posvečen tej temi s številnimi okroglimi mizami, kjer bodo različni deležniki odprto razpravljali o tem. Tam želimo imeti celoten spekter Evropskega parlamenta in ključnih evropskih think - tankov in predsednike ključnih evropskih institucij in držav. Veliko najav že imamo. Razprava o prihodnosti Evrope bo koncentrirana v Sloveniji in bo potekala na način kot doslej ni potekala še nobena takšna razprava, s tem imam v mislih odprt način, kjer se bodo pogledi na našo skupno prihodnost lahko soočili," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je poudaril, da si želimo varno skupno prihodnost in življenje v blaginji.

Premier Janez Janša je še dodal, da bo Slovenija načrt za okrevanje in odpornost oddala danes ali jutri, je pa rok za oddajo načrtov neformalno podaljšan. "Vztrajamo na tem, da Evropska komisija hitro, učinkovito in prožno pristopi k ocenjevanju nacionalnih programov in da se bodo države članice lahko začele pripravljati na izvajanje projektov, ki so v programih," je še povedal predsednik vlade Janez Janša. "S Francijo smo se zelo ujeli na prioritetah za predsedovanje, pri čemer mislim na odpornost Evrope na morebitne prihodnje pandemije in na skrb za kibernetsko varnost. To je ista vsebina kot jo Francija načrtuje pod pojmom strateška avtonomija Evrope. Evropa se mora postaviti na noge, da v primeru naslednjih podobnih groženj, kot je bila ta pandemija, ne bo povsod po svetu iskala zaščitne opreme, se borila za doze cepiv, ampak da bo vse te kapacitete ustvarila na svojih tleh in na ta način postala avtonomna, kajti za vse to potenciale ima," je poudaril predsednik vlade.

V zvezi z vprašanjem, da je Evropska komisija odobrila 2,5 milijona evrov nadomestila za STA, je predsednik vlade dejal, da je to denar, ki je bil izplačan po sprejemu zakona v Državnem zboru. "Po pravilih, ki obstajajo, je bilo treba zaprositi za soglasje Evropske komisije, Ministrstvo za finance je to storilo in to soglasje je danes prišlo, gre pa za sredstva, ki so bila že plačana," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.