Naj v delu odkrijemo še toliko vrednot, nikdar ne smemo izpred oči izgubiti resnice: Ni človek zaradi dela, ampak delo zaradi človeka. Te besede papeža Pavla VI. nas še posebej nagovarjajo ob letošnjem prazniku dela, ko so razmere tako na svetovnem kot domačem trgu dela, izzivi gospodarstva in težave, s katerimi se sooča zaradi epidemije, še vedno primerljive le z najtežjimi preizkušnjami v zgodovini človeštva.

V preteklem letu sem obiskal številna podjetja, se srečal z vodstvi in zaposlenimi. Čeprav smo v boju z virusom vedno na prvo mesto postavljali zaščito zdravja in življenj, lahko zagotovim, da je vlada v tem letu naredila vse, da bi bili negativni učinki epidemije na gospodarstvo in delovna mesta čim manjši. Zavedamo se odgovornosti vlade v težkih situacijah, kot je ta. Tudi v prihodnje bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da pomagamo podjetjem in zaposlenim tudi v času, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo.

Kljub izjemno težkim razmeram smo uspeli ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, saj se je ta zaradi epidemije znižala za manj kot 1,5 %. Samo za ukrepe, namenjene neposredno ohranitvi delovnih mest, je bilo iz državnega proračuna do danes izplačanih več kot 560 milijonov EUR za več kot 300.000 delojemalcev. Za plačilo prispevkov delavcev pa več kot  558 milijonov EUR za več kot 500.000 delojemalcev. Za pomoč v obliki temeljnega dohodka smo namenili več kot 300 milijonov EUR. S temi ukrepi smo ohranili preko 200.000 delovnih mest. Po metodologiji Eurostat se je stopnja brezposelnosti v EU v povprečju povečala za 2 odstotni točki, v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke, kar nas uvršča v sam evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo. To je in bo vedno najboljši ukrep socialne politike vsake države.

V osmih protikoronskih paketih in preko ukrepov, sprejetih v drugih zakonih, smo naredili veliko, da bi bile posledice epidemije za državljanke in državljane, gospodarstvo in druga področja družbenega življenja čim manjše. Več kot 2,9 milijarde EUR sredstev smo namenili zagotavljanju nemotenega poslovanja in okrevanja podjetij v vseh panogah, izboljšanju položaja socialno najšibkejših, starejših in družin z več otroci. Razumemo stiske tistih, ki so zaradi epidemije izgubili delo. Aprila letos je bil zato izplačan solidarnostni dodatek za brezposelne, ki bo, upamo, vsaj nekoliko ublažil njihov položaj do časa, ko bodo spet dobili delo.

Svet po pandemiji je drugačen. Stvari, ki smo jih še včeraj imeli za samoumevne, to niso več. Izzivi, pred katerimi stojimo kot narod in človeštvo, so večji kot kdajkoli prej. Spremenjeno okolje od nas zahteva najprej in predvsem spremembe v razmišljanju ter posledično spremenjeno delovanje na vseh področjih.

Najuspešnejše bodo države, ki bodo krizo zaradi pandemije razumele kot priložnost. Slovenija se na izzive časa pripravlja z vso resnostjo. Korak za korakom se lotevamo vsega, kar predstavlja največje ovire za uspešen razvoj. Odpravili bomo nelogične administrativne postopke in birokratske ovire, ki dušijo dobre ideje, ter nagradili delo. Le tako bomo ustavili odhajanje, predvsem mladih ljudi, v tujino in njihovo znanje koristno uporabili doma. Že lani smo zato imenovali Strateški svet za debirokratizacijo, ki je svoje prve konkretne predloge za odpravo birokratskih ovir že predlagal, vlada pa nato sprejela in poslala v državni zbor predlog zakona o debirokratizaciji. In to je šele začetek.

Ne delamo si iluzij, da bomo čez noč in hitro rešili vse težave, ki so se v desetletjih nakopičile. Poleg zakona o debirokratizaciji je vlada sprejela tudi paket sprememb petih davčnih zakonov. Paket davčnih razbremenitev zagotavlja stabilno in predvidljivo davčno okolje, ki je pomembno za investicije kot tudi sicer za gospodarski napredek. To je tudi naš konkreten odgovor na opozorila številnih podjetij, da vrhunskih kadrov enostavno ne morejo ustrezno nagraditi zaradi nestimulativne davčne zakonodaje.

Z delom sta začela tudi Strateški svet za digitalizacijo in Strateški svet za socialno politiko. Vprašanja socialne varnosti so postala za vse države sveta, tudi za Slovenijo, še zahtevnejša: pokojninski sistemi in njihova vzdržnost, zdravstveni sistemi in njihova dostopnost, nove oblike zaposlovanja.

Res je, da so države zakonodajo, vezano na socialni sistem, sprejemale v 20. stoletju, zdaj pa se srečujemo z izzivi 21. stoletja, torej z globalizacijo, digitalizacijo, staranjem prebivalstva. Od tega, kako bomo naslovili ta vprašanja, je odvisna naša prihodnost. Od tega je odvisna uspešnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vrednost dela in delovnih mest ter posledično blaginja življenja državljank in državljanov.

Cilj vlade, ki jo vodim, je, da ustvarjamo pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. Vsakdo, ki dela, mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje, svoje in tistih, ki jih preživlja. Vsako delo, tako v delovnem razmerju kot prekarno, mora imeti pravno zaščito. Dostop do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, enake socialne zaščite in socialnih storitev za vse zaposlene ne glede na njihovo pogodbo o delu, pravični delovni pogoji, ustrezno izobraževanje, ki mora biti odziv na razmere na trgu dela – vse to so pravice, ki jih je treba zagotoviti zaposlenim tudi v novih pogojih dela.

Zavedamo se, da brez uspešnega gospodarstva, vsa naša prizadevanja ostajajo le dobri nameni. Zato je naš največji izziv ta trenutek uspešno gospodarsko, socialno in splošno okrevanje Slovenije.

Epidemija je bila in je še vedno preizkušnja, v kateri smo kot družba solidarnostno odgovorni za zaščito zdravja svojih najbližjih, sodelavcev in prijateljev, kot država pa za ohranitev konkurenčnosti naših podjetjih in delovnih mest, ki so temelj za nadaljnji razvoj in jamstvo za socialno blagostanje vseh državljank in državljanov. Tega se vlada, ki jo vodim, zaveda. Za nas so besede, ki smo jih izrekli ob prisegi v državnem zboru, zaveza, ki jo uresničujemo vsak dan s svojim odgovornim delom za skupno dobro in za blaginjo Slovenije. Ne bežimo pred odgovornostjo. Naše odločitve in vsi ukrepi, ki smo jih doslej sprejeli, govorijo namesto nas.

Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca. Ostanite zdravi in pogumni. Ohranite upanje.

Janez Janša

Predsednik Vlade Republike Slovenije