Nacionalni svet za bralno pismenost šteje 15 članov in je bil imenovan februarja 2021. 

Nacionalni svet za bralno pismenost Spremlja uresničevanje Nacionalne strategije bralne pismenosti 2019–2030 in ga sestavljajo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja pismenosti od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja, ki pokrivajo različne vidike razvoja pismenosti, ter predstavniki vladnih resorjev, ključnih za razvoj pismenosti. Administrativno in tehnično podporo ter sredstva za njegovo delovanje bo zagotovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V svet sta kot predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport imenovana državni sekretar Damir Orehovec in Nada Požar Matijašič. 

Prav tako je za uspešno pripravo Akcijskega načrta za udejanjanje Nacionalne strategije bralne pismenosti nujno potrebno sodelovanje zunanjih sodelavcev, ki so predstavniki deležnikov povezanih s področjem spodbujanja bralne pismenosti v celotni vertikali. V strategiji je poudarjeno, da je bralna pismenost temelj drugim pismenostim. Del bralne pismenosti je namreč bralna kultura, branje pa je vrednota, pri čemer strategija poudarja pomen motiviranosti za branje.                                

Strateški cilji strategije so zato naslednji:

• vzpostaviti učinkovit družbeni okvir za razvijanje bralne pismenosti;
• razvijati bralno pismenost posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako omogočiti stalen razvoj družbe in gospodarstva;
• povečevati dostopnost do knjig in drugega bralnega gradiva, ter v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema nameniti večjo pozornost posameznim ciljnim skupinam.

Naloge Nacionalnega sveta za bralno pismenost:

• skrb za spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture v okviru normativnih in strateških aktov, ki vključujejo to področje;
• usklajevanje zadolžitev in pristojnosti med vladnimi resorji pri pripravi akcijskega načrta;
• skrb za promocijo Nacionalne strategije za bralno pismenost ter njeno uveljavitev v strokovni in širši javnosti;
• seznanjanje in spremljanje raznovrstnih gradiv in strokovnih podlag, ki imajo vpliv na uresničevanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti;
• spremljanje in spodbujanje uresničevanja Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti oz. akcijskega načrta ter priprava ugotovitev in predlogov za nadaljnje delo;
• priprava letnega poročila in poročanje Vladi o uresničevanju Nacionalne strategije za bralno pismenost.