Podobno kot Slovenija se tudi Poljska zavzema za odpravo vzrokov za migracije in večji pomen zunanje razsežnosti migracij, pri tem pa še posebej za učinkovitejše vračanje. Ministra sta se strinjala, da morata Evropska komisija in evropska zunanja služba EEAS čim prej pospešiti pogovore s ključnimi partnerskimi državami.

Sicer pa je Poljska zagovornica paketne obravnave in sprejema zakonodajnih aktov v okviru pakta o migracijah in azilu. Ob tem je minister Hojs poljskemu kolegu predstavil slovensko stališče: »Napredek pri oblikovanju celovite migracijske politike EU bi lahko dosegli s tem, ko bi predlog uredbe o agenciji EU za azil izvzeli iz paketne obravnave. Evropski azilni podporni urad EASO namreč nujno potrebuje novi, širši mandat za operativno podporo državam članicam.«

Tudi Poljska bo, podobno kot baltske države, v kratkem v Slovenijo napotila skupino policistov za pomoč slovenski policiji pri nadzoru meje s Hrvaško. Zato se je minister Hojs ob tej priložnosti zahvalil poljskemu kolegu za izkazano solidarnost.

Med predsedovanjem si bomo prizadevali tudi za zagotavljanje visoke stopnje varnosti v EU. »Poljski kolega se je strinjal z našim načrtom, da se na področju notranje varnosti posvetimo krepitvi policijskega sodelovanja in izmenjave informacij med državami, podprli pa nas bodo tudi pri pogajanjih za krepitev mandata Europola,« je še povedal Hojs.

Delovni obisk na Poljskem je minister Hojs sklenil s srečanjem z izvršnim direktorjem agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex Fabricem Leggerijem. Pogovarjala sta se predvsem o novem mandatu agencije, ki je ena najpomembnejših agencij EU na področju pravosodja in notranjih zadev tudi zaradi pomena varnosti za EU. Sogovornika sta pogovor namenila predvsem prilagajanju agencije na nove pristojnosti, ki ji jih je naložila pred dobrim letom sprejeta spremenjena pravna podlaga.

»Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti iz uredbe glede sodelovanja v stalni enoti,« je povedal minister Hojs. Direktor Leggeri se je strinjal, da je Slovenija, od koder prihaja kar nekaj uslužbencev Frontexa, že drugi mandat pa upravni odbor agencije vodi Slovenec Marko Gašperlin, sicer pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, glede na svojo velikost v primerjavi z drugimi državami članicami EU nadpovprečno aktivna pri delu agencije.

Sogovornika sta pogovor osredotočila predvsem na prisotnost agencije v regiji Zahodnega Balkana. Frontex že zdaj tej regiji namenja veliko pozornosti predvsem z izdelavo analiz in izmenjavo podatkov, pomembna je tudi operativna pomoč agencije v nekaterih državah, na primer v Albaniji in Črni gori, s katerima je agencija že sklenila statusni sporazum. »Za Slovenijo je pomembno, za to si prizadeva tudi Frontex, da se čim prej zaključi tudi podoben sporazum s Srbijo. Čim prej pa bi morali zagotoviti tudi prisotnost Frontexa v Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini, ki bi pomenila konkretno pomoč EU tamkajšnjim varnostnim in mejnim organom pri obvladovanju migracij."