V nedeljo, 10. maja, je bilo ob opravljenih 1310 molekularnih testih potrjenih 147 novih okužb. Včeraj je bilo opravljenih tudi 6794 hitrih antigenskih testov, število aktivnih primerov v državi pa je po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) padlo pod devet tisoč. Ker je bilo v zadnjih dneh potrjenih manj okužb, se je znižalo tudi 7-dnevno povprečje, ki po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 606 (včeraj 614, pred enim tednom 661). Epidemiološke razmere se počasi izboljšujejo, a upoštevajoč podatek, da je polovica regij trenutno oranžnih, polovica pa rumenih,  kaže na to, da o bistvenem izboljšanju epidemioloških razmer na ravni celotne države na moremo govoriti, je poudarila Bratuša. Tudi razmere v bolnišnicah še naprej ostajajo resne. Po tem ko je bilo včeraj prvič po 28. marcu hospitaliziranih manj kot 500 covid pacientov, je danes ta številka žal vnovič višja. Danes se v bolnišnicah zaradi covida zdravi 508 oseb. Kljub temu smo se v teh dneh približali izpolnitvi obeh kriterijev za prehod v naslednjo, t. j. v rumeno fazo Načrta sproščanja ukrepov, je še dodala Maja Bratuša.

Beović: Slovenija zagotavlja varen in učinkovit način cepljenja

Na področju cepljenja prot covid-19 se zaradi novih spoznanj neprestano spreminjajo pristopi, je uvodoma poudarila vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Dodala je, v Sloveniji smiselno upoštevamo nova spoznanja ter s tem prebivalcem Slovenije zagotavljamo kar najbolj varen in učinkovit način cepljenja.

V nadaljevanju je pojasnila nekaj najpogostejših dilem v zvezi s cepljenjem.

- razmik med odmerkoma cepiva podjetja AstraZeneca (AZ): po določilih Evropske agencije za zdravila (EMA) naj bi posameznik drugi odmerek tega cepiva prejel po štirih ali 12 tednih po prvem cepljenju. Kasnejše raziskave so pokazale, da je cepljenje s tem cepivom bolj učinkovito, če dobi oseba drugi odmerek po 12 tednih, kot pa če bi ga dobila šest tednov po prvem cepljenju. Zato velja priporočilo, naj bodo osebe cepljene z drugim odmerkom po dvanajstihtednih. Cepivo podjetja AstraZeneca je zelo učinkovito že po prvem odmerku, je poudarila Beović in tudi Evropska agencija za zdravila navaja, da zaščita nastopi tri tedne po prvem odmerku. Ta zaščita ostane enako dobra vsaj 3 mesece, to je do drugega odmerka, ki ga svetujemo po 12 tednih.

- cepljenje prebolevnikov: Ko nekdo covid-19 preboli, je proti tej bolezni vsaj nekaj časa imun. Cepljenje takih oseb je smiselno šele, ko pričakujemo, da se bo imunost zaradi cepljenja že zmanjševala. To je zaenkrat po 6 do 8 mesecih. Ko je imunost po preboleli bolezni še prisotna, je torej smiselno cepljenje samo z enim odmerkom, saj bolezen že deluje kot prvi odmerek, njegov učinek pa z dejanskim cepljenjem samo poživimo. Za primer je Beović navedla primer posameznika, ki se mora za prisotnost na delovnem mestu redno testirati: Če gre za vprašanje obveznega testiranja , se lahko cepimo že ob 6. mesecu po okužbi, če se nam ne mudi, lahko cepljenje samo z enim odmerkom opravimo tja do 8. meseca. Kasneje v imunost po preboleli bolezni strokovnjaki niso več tako prepričani, zato sta priporočljiva dva odmerka (če gre za cepivo, ki se uporablja v dveh odmerkih). Beović je tudi poudarila, da so prebolevniki s hudo imunsko motnjo vedno cepljeni z dvema odmerkoma.

- odpoved dobav AZ: Beović pričakuje, da Iz zaustavitev pogodb in dobav cepiva AstraZeneca ne bo problematična. Poudarila je, da se pospešuje proizvodnja cepiva Pfizer BionTech, poleg tega sta na vidiku po njenih besedah tudi dve zanimivi novi cepivi, beljakovinsko cepivo Novavax in mRNA cepivo Curevac, v postopku pa je tudi že registracija ruskega cepiva Sputnik V, ki se uporablja že v enem odmerku. Dejala je tudi, da  bodo tako imenovana vektorska cepiva predvidoma manj zanimiva za tretje odmerke, ker se proti vektorju, to je nosilnemu virusu, razvije imunost, ki zmanjšuje odgovor na cepivo. V Sloveniji je po podatkih NIJZ na voljo še 49.000 odmerkov cepiva AZ, v maju in juniju je načrtovana dobava skupno 490.000 odmerkov, tako da zadrege z drugim odmerkov očitno ne bo. Trenutno potrebuje drugi odmerek cepiva Vaxzevria v Sloveniji 133.000 ljudi.

Evropska agencija za zdravila bedi nad neželenimi učinki vseh cepiv, trenutno po objavah v tujih medijih posebej analizirajo okvare živčevja, ki nastanejo po cepivu AZ in vnetje srca po cepivu Pfizer-BioNTech. Pri okvarah živčevja gre za neželene učinke, ki jih poznamo tudi pri drugih cepivih, so pa res izjemno redki.

Ob veljavnih ukrepih najverjetneje zadostna že 50-odstotna precepljenost

Cepljenje proti covid-19 že kaže svojo učinkovitost tudi v Sloveniji, saj se zmanjšuje pogostnost bolezni, zlasti pri starejših. Ob ukrepih, ki so trenutno v veljavi -  podobno kot kažejo izraelski podatki - najverjetneje zadošča že 50-odstotna precepljenost. Seveda si želimo sproščanja ukrepov, je poudarila Bojana Beović, zato bo potrebna večja precepljenost, ki bo zagotovila tako imenovano kolektivno imunost. Do takrat, ko bo to res možno, pa si lahko skoraj normalno delovanje kulture, športa, gostinstva in turizma, pa še česa, lahko varno zagotovimo z upoštevanjem kratice PCT, ki jo je izumil dr. Zdenko Šalda s Trebnjega: če se želimo družiti z drugimi ljudmi, moramo biti, ali prebolevniki, ali cepljeni, ali ažuren negativni test.

Vindišar: Morda že v tem tednu zmanjšamo število covid bolnišnic

Državni sekretar (DS) na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je predstavil stanje v slovenskih bolnišnicah s covid oddelki in koordinacijo za zagotavljanje potrebnih kapacitet.

Jeseni 2020 je ministrstvo za zdravje pripravilo spletno aplikacijo za aktualno spremljanje stanja v vseh bolnišnicah, ki so opredeljene kot covid bolnišnice. Vanjo se tako ob spremembah stanja tekoče vpisujejo vse spremembe števila hospitaliziranih v vsaki bolnišnici z ločenim prikazom navadnih in intenzivnih postelj. Vzporedno so navedene kapacitete za obe navedeni stopnji oskrbe za vsako bolnišnico. Dostop do aplikacije imajo vsi odgovorni po bolnišnicah, dispečerska služba, nekateri predstavnikom Ministrstva za zdravje in koordinatorju bolnišničnih kapacitet Robert Carotta.

Za razliko od drugega vala, ko je bil povprečen delež intenzivnih postelj okoli 17 odstotkov vseh hospitaliziranih bolnikov, se je ta delež v tretjem valu dvignil vse do 25 odstotkov. Zato je bilo treba izdelano strategijo za zagotavljanje potrebnih kapacitet in določanje covid bolnišnic ustrezno prilagoditi, je poudaril Vindišar.

Kot dobrodošlo orodje so se izkazali napovedni modeli Inštituta Jožef Štefan, ki nam pomagajo pri koordinaciji dela. Vzpostavili smo tedenske avdio-video konference s strokovnim direktorji 13 covid bolnišnic, na katerih preverjamo stanje v posameznih bolnišnicah, se usklajujemo glede nujnih korekcij in se dogovarjamo za delo v prihodnjem tednu.

Ravno to usklajeno delovanje je po mnenju Vindišarja omogočalo, da smo lahko ves čas zagotavljali potrebne kapacitete in vsem bolnicam in bolnikom glede na njihovo zdravstveno stanje zagotovili optimalno namestitev.

Trenutno stanje je ugodno, je dejal državni sekretar, saj trendi števila hospitaliziranih nakazujejo zniževanje tako na standardnih kot tudi na intenzivnih posteljah. V tem tednu se bodo na osnovi števila hospitaliziranih lahko dodatno zmanjšalo skupno število kapacitet in predvidoma tudi že število covid bolnišnic, meni Vindišar.

Tako bo omogočenih več kadrovskih kapacitet za izvajanje ostalih necovid programov, je dodal. Po podatkih posameznih bolnišnic so namreč redni programi precej okrnjeni, predvsem na področju operativnih dejavnosti, nekoliko manj na področju internistke. Vsi skupaj se zavedamo pomena zagotavljanja vseh programov, saj bomo samo na ta način lahko zagotavljali ustrezno dostopnost do vseh zdravstvenih storitev.

Poleg navedenih bolnišnic je zagotovljeno še 10 bolniških postelj v bolnišnici Sežana za morebitno premeščanje pri okužbah v domovih starejših občanov (DSO), 10 postelj na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Ločene so tudi kapacitete na Pediatrični kliniki v Ljubljani, prav tako imamo v vseh porodnišnicah imamo vzpostavljene ločene cone za covid obravnave porodnic. Načrtovani porodi covid porodnic so sicer praviloma preusmerjeni v Porodnišnico Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Ob koncu se je DS Vindišar zahvalil vsem zaposlenim zdravstvenim delavcem. Poudaril je, da so obremenitve v zadnjih mesecih so pri veliki večini izjemne, ustaljeni delovni urniki, ki so veljali pred epidemijo, so praviloma spremenjeni, precej težji so tudi delovni pogoji, saj je uporaba osebne varovalne opreme dodatna obremenitev. Posebej je izpostavil visok nivo solidarnosti in pripravljenost vseh deležnikov pri pomoči med bolnišnicami. S tem je pomen javnega zdravstvenega sistema vsekakor dobil novo potrditev, je nastop na novinarski konferenci zaključil DS Vindišar.