Marković noče razumeti sporočila plebiscita

Predsednik zvezne vlade Ante Marković je ob koncu dvodnevnega vikend srečanja domačih in tujih turističnih novinarjev spregovoril na konferenci za medije. Izrekel je oceno o slovenskem plebiscitu, ki da je bil decembra res izveden, a po njegovih besedah ni dal končnega odgovora, ali bo republika ostala v Jugoslaviji ali ne. Marković je bil prepričan, da bo moral biti slovenski odhod iz skupne države najprej sploh uresničljiv, za kar naj bi bilo potrebnega veliko časa in dolgotrajne priprave. Izrazil je prepričanje, da "enostranske odcepitve" ne bo, saj se je v primeru razdružitve treba dogovoriti o številnih stvareh, kot so delitvena bilanca, bilanca stanja države, mednarodne pogodbe, odnosi znotraj držav, meje in podobno. Izrazil je prepričanje, da širino problemov razume tudi slovenska stran. Jugoslovanska armada pa je medtem ne glede na Markovićeve lamentacije nadaljevala svoje okrepljene aktivnosti s ciljem morebitnega vojaškega posega na slovenskem ozemlju. 

Raznovrstna razprava o stanju in načrtih v slovenski cerkvi

Med zanimivejšimi poudarki pastoralnega občnega zbora ljubljanske nadškofije je izstopal predlog duhovnika Janeza Pogačnika, da naj se že ustanovljena stranka in stranke v ustanavljanju odpovejo oznaki krščanska v imenu. To bi preprečilo morebitne špekulacije z imenom krščanski, da s tem stranka ne bi spodbujala izpovedovanja verskega prepričanja, temveč v skladu s sodobnim pojmovanjem izražala zgolj svojo naklonjenost kulturno etični dimenziji, ki jo ta beseda predstavlja.

Nekaj zanimivih predlogov je ponudil tudi Rudi Koncilija, ki je bil pozneje vrsto let vodja nadškofijskega referata za versko izobraževanje odraslih. Predlagal je, da naj cerkev brezposelnim odstopi v obdelovanje zapuščeno zemljo in da naj ekonomska politika vlade zagotovi, da bi družinski oče zaslužil toliko, da bi bilo dovolj za preživljanje družine. Več bi bilo po njegovih besedah treba storiti tudi glede zdravljenja najhujših moralnih družbenih problemov, kot so ločitve, splavi in samomori.

V razpravi o verouku v javni šoli so nekateri govorci poudarili, da kateheza sodi v župnijo, drugi so menili, da verouk sodi tudi v javno šolo, po večinskem mnenju sicer bolj kot verski pouk, v obliki izbirnega predmeta v predmetniku javne šole.

Janez Gril, direktor založbe Družina je predlagal, da bi bilo "oznanjevanje" treba spodbuditi z versko oznanjevalnimi oddajami na radiu in televiziji. Ustanoviti bi bilo treba lasten radio in televizijo.

Kučan spregovoril o pomenu svobode, ki jo je kot predsednik ZKS dolgo časa sam zatiral

Predsednik predsedstva je bil osrednji govornik na slavnostni akademiji občinske skupščine Koper ob praznovanju 50. obletnice ustanovitve OF v Trstu in 70. obletnice marežanskega upora, ko so se maja leta 1921 domačini v vasi Marezige uprli lokalnim fašistoidno nastrojenim posameznikom. Zatrdil je, da je Evropa Slovenijo že takrat prepoznala zaradi osvobodilnega upora proti prihajajoči fašistični ideologiji.

Razloge za razmere v Jugoslaviji je predsednik opisal z besedami, da gre za "brezobzirno vsiljevanje politike hegemonije v interesu enega naroda, ki ni ne sposoben ne pripravljen reševati nacionalnega vprašanja v večnacionalni skupnosti, kot ga rešujejo sodobne demokratične družbe".

Kritiko je uperil tudi v slovenski politični prostor in se negativno opredelil do tistih, ki zdaj sprašujejo po barvi, brskajo po ljudeh, podirajo spomenike in gradijo zidove znotraj naroda. Zatrdil je, da je to zanesljivo pot v nove, tragične delitve in pot razdorov, ki prinaša samo škodo. Nadaljeval je, da se svoboda, za katero so si ljudje in človeštvo zmeraj prizadevali, odmika toliko bolj, kolikor bolj se je posameznik moral podrejati vzvišenim in zapovedanim ciljem, ki jih ni mogel sprejeti kot svoje osebno prepričanje.

Minister avstralske vlade sprejme predstavnike tam živečih Slovencev

V Canberri je prvi minister avstralske vlade Bob Hawke v prvem polnem tednu maja sprejel predsednika Avstralske slovenske konference (ASK) in vodjo Slovenskega informacijskega urada (SIU). Hawke je izrazil podporo stremljenju slovenskega naroda po osamosvojitvi in obljubil, da bo Avstralija med prvimi, ki bo priznala državo Slovenijo.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

• Večer, 12. 5. 1991.
• Delo, 12. 5. 1991.
• Dnevnik, 12. 5. 1991.
• Korošec Kocmur, Pavlinka. Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije, Zbornik ob 20. obletnici samostojne Slovenije. Ljubljana, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, 2012.