V razpravi o podnebnih spremembah je državni sekretar Gašper Dovžan izpostavil, da se morajo pri implementaciji politik in ukrepov za doseganje skupnega cilja o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990) upoštevati nacionalne značilnosti in različni izhodiščni položaj držav članic EU. Poudaril je, da mora vsaka država še naprej imeti pravico do izbire lastne energetske mešanice in najustreznejših tehnologij. Pozval je k enotnosti EU pri doseganju ambicioznih ciljev, tudi v luči priprav na Konferenco pogodbenih partneric o podnebnih spremembah (COP 26), ki bo novembra 2021 v Glasgowu.

Državni sekretar Dovžan je v poglobljeni razpravi o usklajevanju ukrepov glede covida-19 pozdravil prizadevanja za zagotovitev cepiv za vse državljane EU in s tem v zvezi tudi sklenitev dolgoročnih pogodb s proizvajalci cepiv, upoštevajoč širok nabor cepiv različnih tehnologij. Izrazil je podporo uvedbi digitalnega zelenega potrdila, kar bo pripomoglo k svobodnemu pretoku državljanov znotraj EU v času pandemije. Državni sekretar je opozoril, da sta potrebna enoten nadzor in koordinirano ukrepanje v zvezi s pojavljanjem novih sevov virusa. Zavzel se je za posredovanje cepiv državam na Zahodnem Balkanu ter Indiji, ki se trenutno sooča z zelo slabimi epidemiološkimi razmerami.

V razpravi o odnosih med EU in Rusijo so člani Sveta izrazili solidarnost z državami članicami, ki so bile tarče ruskih aktivnosti, in soglašali s potrebo po nadaljnji enotnosti na strani EU ter upoštevanju petih vodilnih načel za razvijane odnosov z Rusijo.

Državni sekretar Dovžan je glede nadaljnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom poudaril pomen ohranjanja enotnosti ter solidarnosti držav članic. Zahvalil se je Evropski komisiji za napore, ki jih je vložila v odpravo neenake obravnave državljanov v postopkih pridobivanja vizumov za delo. Izrazil je pričakovanje, da bo ta nepravilnost čim prej odpravljena oziroma bo vključena na prvo srečanje Partnerskega sveta.

Člani Sveta za splošne zadeve so pozdravili uradni začetek Konference o prihodnosti Evrope 9. maja 2021 v Strasbourgu in izrazili priznanje članom izvršnega odbora Konference, da so odprta vprašanja delovanja razrešili še pred otvoritvenim dogodkom minulo nedeljo. 

Ob koncu razprave so ministri in državni sekretarji pozvali k napredku na področju širitve EU ter se seznanili z aktualnim stanjem odnosov med EU in Švico.