Podnebna strategija

Podnebna strategija določa, da bo Slovenija do leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Strategija stremi k učinkovitosti ravnanja z energijo in naravnimi viri, hkrati pa k ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva.

Strategija snuje pot družbi, ki bo temeljila na:

• ohranjeni naravi,
• krožnem gospodarstvu,
• obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije,
• trajnostni mobilnosti in
• lokalno pridelani zdravi hrani,
• prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb,
• Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja,
• prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti,
• stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.

  »Podnebna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije v smeri neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Nakazuje priložnosti, s katerimi lahko ugodno vplivamo na okolje, ohranjamo biotsko raznovrstnost, zmanjšujemo energetsko uvozno odvisnost, omogočamo nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladujemo stroške in s tem energetsko revščino, zagotavljamo zelena delovna mesta, dvigujemo konkurenčnost podjetij in zagotavljamo skladen regionalni razvoj«, je povedal minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak.

Podnebna strategija naslavlja ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu paleto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja. Slovenija bo lahko te priložnosti s svojo majhnostjo in dobro izobrazbeno strukturo izkoristila v prid učinkovitega, vključujočega in trajnostnega prehoda v podnebno nevtralno družbo. Do leta 2050 bo Slovenija zmanjšala emisije toplogrednih plinov (TGP)  za 80-90 % glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

Dolgoročna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov v zeleni prehod gospodarstva - v smer neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Izvedbena zakonodaja in drugi ukrepi, ki se bodo nadgrajevali in dodatno sprejeli po sprejetju dolgoročne strategije, pa bodo še dodatno opredelili predvidene spremembe v sektorjih energetike, prometa, industrije, široke rabe, kmetijstva in odpadkov. Nadgradnja že obstoječih podnebnih ukrepov bo imela v Sloveniji na okolje velik in pomemben vpliv, saj bo sveženj podnebnih ukrepov prispeval k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Dodatne investicije v določenih sektorjih, se odražajo v večji energetski učinkovitosti in zato zmanjšujejo porabo energije, kar lahko ugodno vpliva na povečano varčevanje tako gospodinjstev kot podjetij. Vlaganje v zelen razvoj bo povečalo gospodarske aktivnosti, kar bo predvidoma povišalo zaposlenost v slovenskem gospodarstvu. Za zagotavljanje pravičnega prehoda bo zelo pomembno tudi oblikovanje in izvajanje politik, ki prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, kar se bo odražalo v področni zakonodaji. Podnebne spremembe se v Sloveniji že izražajo (temperatura zraka, vode, upadanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje snežne odeje, padavine), zato je za trajnostni razvoj Slovenije ključno čim prejšnje sledenje zastavljenim ciljem v podnebni strategiji in za dosego ciljev, učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih.

Projekt LIFE IP Care4Climate

V projektu LIFE IP Care4Climate je pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor povezanih 15 partnerjev iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. Ključni cilj  projekta je ozaveščanje, izobraževanje in opolnomočenje ključnih deležnikov za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo. Imamo samo 1 planet!, se glasi vodilni slogan tega projekta, ki se je začel leta 2019 in bo potekal osem let.

Partnerji projekta s svojimi aktivnostmi prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij  toplogrednih plinov (TGP), določenih v strateških dokumentih, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije za doseganje zakonodajnih ciljev na področju zmanjšanja emisij TGP. LIFE IP Care4Climate je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija do leta 2030 dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Projekt je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

Samo 1 planet - področja delovanja

Trajnostna mobilnost

Eden pomembnejših izzivov za upočasnitev podnebnih sprememb je sprememba potovalnih navad. Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti. S tem pa prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti, Iz podatkov, ki jih je leta 2017 pripravil slovenski Statistični urad Republike Slovenije, je razvidno, da smo v letu 2017 prebivalci Slovenije (v starosti od 15 do vključno 84 let) na vsakodnevnih poteh naredili 12 milijard kilometrov. Bolj slikovito – to je razdalja, kot da bi 300-tisočkrat obšli Zemljo po ekvatorju. Na prebivalca je to približno 7.200 kilometrov, kar pa je enako povratni razdalji od Ljubljane do Nordkappa, najbolj severne točke Evrope.

Odpadna hrana

 V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Poleg ogromne količine so težava tudi izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo prek celotne verige preskrbe s hrano od pridelovalca do potrošnika. Podatki kažejo, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen in vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane. Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika čezmerne porabe naravnih virov (zemlja, voda, energija). Škodljivo vpliva na okolje zaradi čezmerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (ne nazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo.) V Evropi pa na leto odvržemo približno 88 milijonov ton hrane ter s tem povzročimo kar 7 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroči odpadna hrana na svetovni ravni. (nasasuperhrana.si). 21. 5. 2021 partnerja projekta društvo Focus in Umanotera organizirata delavnico Trajnostna oskrba in potrošnja hrane v javni upravi.

Energetska učinkovitost

Energija je osnovna življenjska dobrina in njena nenehna raba predstavlja enega večjih pritiskov na okolje. Kadar za doseganje istega cilja porabimo manj energije, lahko govorimo o energetski učinkovitosti. Učinkovita raba energije je ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri prehodu v trajnostno in nizkoogljično družbo.

Ministrstvo za okolje in prostor od 2015 vsako leto organizira Urbani forum v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije in GFS Inštitutom. Letos bo Urbani  forum Energijska učinkovitost – Potresna varnost – Celovita prenova stavb potekal po spletu 14. 5. 2021.

 Zeleno javno naročanje

Zeleno javno naročanje (ZeJN) je naročanje, pri katerem naročniki naročajo blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami ali gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti. Zeleni nakupi zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo.

LULUCF

Gozdarski inštitut Slovenije bo v sodelovanju s partnerji projekta LIFE IP Care4Climate organiziral posvet “Partnerstvo za trajnostno rabo zemljišč in gozdarstvo”, ki bo preko spleta potekal 14. maja.  Namen posveta je osvetlili področje rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), ki bo v obdobju 2021-2030 eno ključnih področij Evropske unije v boju s podnebnimi spremembami. Gre za področje, na katerem sodelujejo institucije in posamezniki različnih sektorjev in obsega dejavnosti panog, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, gozdno-lesno veriga, raba tal in gospodarjenje z zemljišči ter pomembno vpliva na razvoj države.

Prednostna naloga tega področja je vzpostavitev enotnega sistema za spremljanje emisij in ponorov na področju LULUCF. To pomeni, da je treba inventuro v gozdovih nadgraditi tako, da bo monitoring zalog ogljika na državni ravni zajemal tudi druge načine rabe zemljišč, kot so njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča, za katere so podatki pomanjkljivi ali niso na voljo. Ocenjuje se, da bodo aktivnosti te akcije prispevale k zmanjšanju emisij v obsegu približno 100 ton ogljikovega dioksida (CO2) letno v času trajanja projekta ter k večji aktivaciji državnih virov in sredstev EU v višini približno 20 milijonov evrov.

 Projekt Care4Climate

Reši podnebni kviz! – Samo1planet – Care4Climate

Vsako dejanja šteje – samo1planet mala dejanja

Posvet: Partnerstvo za trajnostno rabo zemljišč in gozdarstvo

Delavnica Trajnostna oskrba in potrošnja hrane v javni upravi

Urbani forum 2021