Opraševanje, ki ga opravljajo tako čebele kot divji opraševalci, zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za delovanje naravnih, kot kmetijskih ekosistemov, torej tako za pridelavo hrane kot za biotsko pestrost. Oboje je pomembno za ljudi. Kar 78 % divjih rastlin potrebuje opraševanje žuželk; od njihovega opraševanja pa je odvisnih tudi 84 % kmetijskih rastlin v Evropi. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev, v kmetijstvu v Sloveniji vredna okrog 120 milijonov evrov letno (10% dohodka od pridelave hrane), v Evropi 22 milijard evro, v svetovnem merilu vsaj 153 milijard evrov letno.

Zaradi naraščanja števila prebivalcev naraščajo tudi potrebe po opraševanju. Raznolikost opraševalcev je ključna za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biotske pestrosti. Od opraševanja ni odvisna samo količina, ampak tudi kakovost (oblika, obstojnost, hranilna vrednost) pridelka. Hrana, pridelana z opraševanjem žuželk, je ključen vir določenih vitaminov in kot taka nepogrešljiva za zdravje ljudi. Kakovost pridelka je pomembna tako za kmeta, ki si želi višje cene svojega pridelka, kot tudi za potrošnika, ki si želi kakovostne hrane.

Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki prispevajo vsaj polovico pridelka v kmetijstvu. So celo bolj učinkoviti in zaradi boljše oprašitve zagotavljajo kakovostnejši pridelek.

Dogajanje v zadnjem letu nas je spomnilo, da varnost preskrbe s hrane ni nekaj samo po sebi umevnega. Opraševalci bodo odigrali pomembno vlogo pri okrevanju po epidemiji covida-19 in pri prehodu na trajnostno kmetijsko proizvodnjo oziroma na prehranske sisteme, odpornejše na krize in druge izzive.

Slovenija z razglasitvijo posebnega dneva, posvečenega čebelam in divjim opraševalcem, na globalni ravni pomembno prispeva k ozaveščanju o pomembnosti čebel in divjih opraševalcev. Poleg tega svetovni dan čebel pomembno prispeva k promociji Slovenije, slovenskega čebelarstva in turizma ter k reševanju globalnih problemov – prehodu na trajnostno kmetijstvo ter odpravi revščine in lakote v državah v razvoju. Hkrati svetovni dan čebel nudi priložnost za prenos našega bogatega znanja in tehnologije na področju čebelarstva. Utrjuje tudi svetovni sloves Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države.

Ključni dogodki 20. maja, na svetovni dan čebel z udeležbo ministra dr. Jožeta Podgorška

• Na povabilo generalnega direktorja FAO Qu Dongyua se bo minister udeležil osrednjega virtualnega mednarodnega dogodka (z začetkom ob 13. uri), katerega tema je Angažirajte se: graditev novih temeljih za čebele (Be Engaged: Building Back Better for Bees). Na dogodku bodo sodelovali tudi drugi visoki mednarodni gostje - poleg generalnega direktorja FAO je napovedana udeležba kitajskega ministra za kmetijstvo Tang Renjiana, nemške zvezne ministrice za kmetijstvo Julie Klöckner, izvršne sekretarke Konvencije o biotski raznovrstnosti Elizabeth Maruma Mrema ter strokovnjakov za čebele in divje opraševalce iz različnih regij sveta. Razprava bo opozorila na globalno solidarnost in sodelovanje pri preprečevanju kriz preskrbe s hrano, krepitev odpornosti kmetijstva, preprečevanje degradacije okolja in na zaščito opraševalcev ter tudi na to, kako lahko vsak posameznik prispeva k podpori in zaščiti opraševalcev. Dogodek je odprt za širšo javnost, potrebna pa je vnaprejšnja prijava na spletni strani FAO.
• Minister dr. Podgoršek bo nagovoril udeležence panela, ki ga organizira veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu v sodelovanju z regionalno pisarno FAO (začetek ob 17. uri po slovenskem času). Gre za enega od številnih dogodkov, ki bodo potekali po celem svetu v organizaciji slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev in ob sodelovanju predstavnikov slovenskih vladnih in nevladnih inštitucij. Osrednja tema dogodka bo Opraševanje dinamičnega gospodarstva: večja vloga opraševalcev pri izboljšanju prehranskih sistemov (Pollinating a Dynamic Economy: Prioritizing Pollinators for Better Food Systems). Organizatorji želijo opozoriti na edinstvene kmetijske in okoljske izzive, s katerimi se soočamo, ter predstaviti kreativne rešitve za izboljšanje zdravja in trajnosti svetovnega kmetijstva in opraševalcev. Uporaba trajnostnih praks v čebelarstvu in kmetijstvu bo v prihodnosti ključnega pomena za preživetje opraševalcev, kar pomeni varnejši svetovni prehranski sistem. Dogodek je odprt za širšo javnost, potrebna pa je vnaprejšnja prijava na spletni strani FAO.
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob svetovnem dnevu čebel organizira poseben promocijski dogodek – predstavitev nagrajenih kreativnih zasnov in izdelane nagrade Zlata čebela (ob 10. uri). Na dogodku bodo predstavljeni najboljši predlogi, prispeli na javni natečaj MKGP, na katerem smo izbirali najboljšo inovativno, kreativno zasnovo za izdelavo nagrade Zlata čebela. Izdelano nagrado Zlata čebela avtorja Urha Wiegeleja si bo ob tej priložnosti možno tudi ogledati. Nagrado Zlata čebela bo, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, podeljevala Republika Slovenija. Pomenila pa bo najvišjo državno nagrado za izjemne dosežke na svetovni ravni na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev ter ozaveščanja o njihovem pomenu za trajnostno kmetijstvo, zagotavljanje prehranske varnosti, ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti.

Več informacij:

• Spletno mesto - svetovni dan čebel
• Svetovni dan čebel na spletnem mestu FAO
• Sledite svetovnemu dnevu čebel na FB in IG