Predsednik vlade Janez Janša se je uvodoma zahvalil predsednici, članicam in članom za sodelovanje in udeležbo na prvi seji sveta. V nadaljevanju je predstavil nekatere podatke, ki kažejo na to, kje se nahaja Slovenija. Glede na kazalnike brezposelnosti je Slovenija med najuspešnejšimi v Evropski uniji. S sprejetimi ukrepi je Slovenija obvarovala več kot 200.000 delovnih mest, kar kaže na to, da so se sprejeti ukrepi "prijeli". "Delovna mesta niso ohranjena zgolj za čas epidemije, ohranjali smo delovna mesta, ki lahko ostanejo tudi po epidemiji."

V nadaljevanju svojega nagovora je izpostavil, da je odgovore na vprašanja socialne politike skušal dati tudi evropski vrh v Portu na Portugalskem prejšnji teden. Na bilateralnih srečanjih s predsednikoma vlad Grčije in Španije je govoril tudi o brezposelnosti. Ob podatkih brezposelnosti v Sloveniji, imamo pod 78.000 brezposelnih, sta dejala, da "slovenska brezposelnost ni brezposelnost, ampak polna zaposlenost", da gre za stanje, ki ga v Grčiji in Španiji ne bodo mogli doseči v naslednjih petnajstih letih. Ob tem je dejal, da gre na področju brezposelnosti za nek trend, za katerega upamo, da se bo nadaljeval.

Gospodarske napovedi kažejo, da je Slovenija med tistimi državami, za katere se ocenjuje, da je doslej bolje prebrodila epidemijo, padec gospodarske rasti bo lahko nadomestila že v letošnjem letu. Slovenija bo v letu 2021 in 2022 imela eno najvišjih gospodarskih rasti in eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji. Ob tem je dejal, da bodo na voljo tudi znatna evropska sredstva, kar bo dodaten generator rasti, na kateri sloni naš socialni model in iz katere izhajajo tudi vsi socialni kazalci.

Predsednik vlade je ob tem spomnil, da so bile na evropskem socialnem vrhu na Portugalskem podane različne, tudi nasprotujoče ocene stanja. Kljub razlikam med državami članicami, po mnenju predsednika vlade, obstaja skupni imenovalec. To je evropski socialni model, ki je eden od osnovnih stebrov tega, čemur rečemo evropski način življenja. Pred Evropsko unijo in nami je, kot je dejal, temeljna dilema, ali je evropski socialni model vzdržen tudi glede na demografsko sliko ter glede na zeleni digitalni prehod. Za to, da gremo na zeleno in digitalno ter, da ohranimo značilnosti evropskega socialnega modela, se moramo navaditi sprememb, ki so tako v evropskih kot naših strateških dokumentih. Ob tem je izpostavil, da bodo ključne spremembe na področju izobraževanja, spremenil pa se bo tudi način življenja.

V nadaljevanju je predsednik vlade izpostavil, da je eden ključnih stebrov evropskega načina življenja tudi socialni dialog. Evropa prisega na socialno tržno gospodarstvo, za katerega je socialni dialog nujen. Socialni dialog pomeni, da so delodajalci in delojemalci na dveh straneh, ki se morata pogovarjati in usklajevati, ne moreta pa prevzeti vloge drug drugega. Ko pride do mešanja vlog, po mnenju predsednika vlade, ne gre več za dialog, ampak nastopi konflikt. Nujno je, da so vloge jasne, da je treba sklepati kompromise, cilj pa je enak. Izrazil je presenečanje, da nekatere sindikalne centrale izstopajo iz Ekonomsko socialnega sveta, kljub temu, da je bilo v tem mandatu temu področju posvečeno veliko pozornosti, veliko več kot v prejšnjih šestih letih. Kljub temu in dejstvu, da je vlada za blaženje posledic epidemije namenila znatna sredstva, tako ostrih besed, kot jih je mogoče slišati sedaj, ni bilo nikoli prej.

Zeleni in digitalni prehod bo odločilno vplival tudi na socialno politiko. Slovenija je marsikje nad evropskim povprečjem, "sivo sliko" pa predstavljajo starejši ljudje z nizkimi pokojninami. Tej kategoriji ljudi, ki so v stiski, moramo posvečati posebno skrb, je izpostavil predsednik vlade.

Ob koncu svojega nagovora je izrazil veselje nad cilji, ki si jih je zadal strateški svet. Po njegovem mnenju je treba sprejeti pošteno oceno, kje je Slovenija ter vse možne spremembe, da dobimo bolj enostaven, bolj pregleden in bolj pravičen socialni sistem. Vlada področje dolgotrajne oskrbe že ureja, v kratkem bo zakon obravnavan na vladi.