Skoči do osrednje vsebine

Vseslovenska kampanja – Ekološko + lokalno je idealno!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi letos pripravilo ozaveščevalno kampanjo o slovenski ekološki hrani. S kampanjo želi ministrstvo širšI slovenskI javnosti sporočiti, na kakšen način je pridelana in predelana ekološka hrana, njene prednosti, kaj potrošniku zagotavlja zeleni znak za ekološko živilo s pripisom »Kmetijstvo Slovenija«, pa tudi o koristnosti zauživanja teh živil, tako z vidika zdravja kot z vidika skrbi za okolje za naslednje generacije. Letošnja kampanja poteka na televiziji, radiu, na spletu in v tiskanih medijih, in sicer od 15. maja do 30. junija 2021.
Zabojnik z eko zelenjavo

Kampanja Ekološko | Avtor: MKGP

1 / 2

Kampanja se osredotoča tako na potrošnike kot na slovenske ponudnike ekoloških izdelkov, pri čemer sta med potrošniki še posebej izpostavljeni skupini nosečnice in mlade mamice. V ospredju bo slovenski potrošnik, večje zavedanje o koristnosti ekoloških živil, še posebej slovenskih, ki prepotujejo bistveno krajšo pot do miz potrošnikov. Kampanja tudi nagovarja potrošnika ali preverja, če so živila označena z eko znakom ne le v trgovinah, ampak tudi pri kmetih; kaj jim ta znak sporoča in ali mu zaupajo. Informiranje bo potekalo tudi o metodah, postopkih in kontrolah za ekološko pridelavo in predelavo ter vplivih na okolje.

KLJUČNA SPOROČILA – ZAKAJ EKOLOŠKO?

  • Ekološki izdelki so bolj zdravi in hranljivi

Številne študije so dokazale, da je ekološko pridelana hrana bolj zdrava.

  • Brez pesticidov, škropiv, gensko spremenjenih organizmov

Ekološki izdelki so boljše kakovosti, saj pri ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev in lahkotopnih sintetičnih mineralnih gnojil. Uporabljajo se lahko le nekatera, posebej za to pridelavo primerna sredstva. Ne uporabljajo se gensko spremenjeni organizmi, niti razni regulatorji rasti. Živali so krmljene z ekološko krmo in se prosto pasejo na pašnikih. Za ekološke kmetije veljajo strožje smernice in so podvržene stalnim strogim kontrolam.

  • Skrb za okolje

Ekološke kmete vodi skrb za okolje. Prav tako pa k ohranitvi okolja prispevajo potrošniki s svojo izbiro ekoloških izdelkov. Pri skrbi ni pomembno le, da ima izdelek Eko certifikat,  temveč da izberemo čim več slovenskih izdelkov iz ekološke pridelave.

  • Podpora slovenskemu ekološkemu kmetu

Slovenski ekološki kmetje cenijo odločitev potrošnikov, da v vse večji meri posegajo po njihovih izdelkih in jim tako pomagajo pri ohranjanju in rasti njihovih kmetij ter ohranjanju rodovitne zemlje za prihodnje rodove.

  • Ekološka hrana je označena z zelenim znakom za Ekološka živila

Potrošnik ekološko živilo prepozna po zelenem evropskem znaku za Ekološko živilo. Pripis »Kmetijstvo Slovenija« pa je še dodatna informacija kupcu, da gre za slovenski ekološki proizvod. Proizvajalec lahko svoja ekološka živila označuje na osnovi veljavnega certifikata, ki ga izda pooblaščena kontrolna organizacija. S pomočjo informacij na etiketi, kot so šifra kontrolne organizacije, ime in naslov pridelovalca ter na podlagi veljavnega certifikata za ekološki izdelek, lahko potrošnik sledi ekološkemu izdelku vse do izvora.

  • Prehranska vrednost ekološke hrane

Številne znanstvene raziskave dokazujejo večjo vsebnost hranil v ekološki hrani. Kadar je ekološka hrana lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika. Slovenska ekološka hrana ima zagotovo najkrajšo pot od pridelovalca do potrošnikove mize.

  • Izrazit in pristen okus živil

Ekološka hrana ima zaradi naravnega načina pridelave na voljo dovolj časa, potrebnega za optimalno rast in razvoj. Tako dozori na naraven način ter vsebuje mnogo hranilnih snovi, ki ji dajejo primerno teksturo in poln okus. V Sloveniji je ekološki način pridelave iz leta v leto bolj prisoten in po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2020 v ekološko kontrolo vključenih 5,4 % vseh kmetij oziroma  11% vse kmetijske zemlje v uporabi. Dostop do slovenskih ekoloških živil je omogočen na vse več lokacijah ter se iz tržnic in prodaje na kmetijah širi tudi v ostale specializirane prodajalne in v večje trgovske centre.

  • Tudi predelana ekološka živila so zdravju bolj prijazna

Lokalna ekološka živila se vse več uporabljajo tudi za  namen predelave in se od konvencionalnih predelanih živil razlikujejo v mnogih točkah. Skladno z zakonodajo ne smejo vsebovati umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, glutaminatov in drugih ojačevalcev okusa, prav tako pa v njih ne smejo biti prisotna barvila, umetne arome, hidrogenirane maščobe ter gensko spremenjene sestavine. Na ta način so živila zdravju prijaznejša in polnovrednejša.

  • Strog nadzor in popolna sledljivost

Obrati z ekološko pridelavo in predelavo so izpostavljeni strogemu nadzoru in predpisom, ki omejujejo uporabo številnih kemijskih snovi. Prav tako je nadzorovana in z evropskimi predpisi urejena tudi celotna veriga od pridelave in predelave vse do prihoda izdelkov na prodajne police. Zagotovljena je tudi popolna sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika. Preden kmetija lahko v ekološki kontroli prodaja svoje proizvode kot ekološke, mora skozi dvo ali tri letno obdobje preusmeritve.

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrošniki lahko najdejo tudi brskalnik po ekoloških certifikatih, ki so bili izdani s strani slovenskih kontrolnih organizacij. Na ta način se lahko kadarkoli prepričajo ali je nek proizvod res ekološki ali ne.

  • Ekološko kmetijstvo je najbolj trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni sistem

Ekološka pridelava je že po definiciji opredeljena kot oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle, minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče. Za nego in zaščito rastlin se tako na primer sme uporabljati samo izdelke iz naravnih surovin. Izključeni so kakršnikoli pesticidi, aditivi, GSO.

Temelj ekološkega kmetijstva je tako ohranjanje in spoštovanje narave, ekološko pridelano hrano pa lahko umestimo v najvišji kakovostni razred. Celoten proces ekološkega kmetovanja pripomore k varovanju okolja (tal, vode in zraka) ter k ohranitvi biotske raznovrstnosti. Prav tako ekološka pridelava ustvarja zdrava in kakovostna delovna mesta ter vpliva tudi na rodove zanamcev. Z odločitvijo za slovensko eko hrano potrošniki naredijo nekaj dobrega za svoje zdravje, hkrati pa podprejo slovenske ekološke kmete in predelovalce, pripomorejo k ohranitvi podeželja in zelenih delov našega planeta. Odločitev za eko je zdrava odločitev za prihodnje rodove.

Zemljevid ponudnikov ekoloških izdelkov v Sloveniji

Na spletni strani www.nasasuperhrana.si se nahaja zemljevid  ponudnikov slovenskih lokalnih pridelkov in izdelkov. Zemljevid je zasnovan tako, da z raznimi filtri omogoča potrošnikom, da hitro in enostavno pridejo do ponudnika, ki jih zanima. S filtrom Eko certifikat se na zemljevidu izrišejo vse eko kmetije v Sloveniji, njihov kontakt in njihova ponudba. Zemljevid s pridom uporabljajo potrošniki, prav tako pa ga kot pomembno promocijsko točko vidijo ponudniki. Število vključenih ponudnikov je od nastanka zemljevida zraslo že za 100% in še raste, trenutno je na zemljevidu 700 kmetij in predelovalcev hrane, med njimi veliko kmetij z ekološkim certifikatom.

 

Gala Rogelj, potrošnica ekoloških izdelkov, mlada mamica:

»Našo prehrano sestavljajo pretežno slovenska ekološka živila. Za zdravo hrano smo pripravljeni odšteti nekoliko več, saj je to najboljša naložba v zdravje družine.«

Ana Zorec, potrošnica ekoloških izdelkov, nosečnica:

»Že prej sem se prehranjevala zdravo, v nosečnosti pa še bolj pozorno nakupujem. Zaupam, da so izdelki ekološki in lokalni, če so označeni z ekološkim znakom, s pripisom 'Kmetijstvo Slovenija'.

Več informacij na spletni strani Naša super hrana

Viri:

1 Baranski M. in sod. (2014). Higher antioxidant and lower cadmium content  concentracion and lower incidence of pesticidere sidues in organically grown crops:  a systematic review and meta-analysis. The British Journal of Nutrition, 112(05), 794-811.

2 Srednicka-Tober D. et al. 2016. Higher PUFA and n -3 PUFA, conjugated linoleic acid, α -tocopherol and iron, but lower iodine and selenium concentrations in organic milk: a systematic literature review and meta- and redundancy analyses. British Journal of Nutrition, page 1 of 18 doi:10.1017/S0007114516000349