Jugoslovanska diplomacija zoper interese Slovenije

V Bologni je potekalo srečanje vodij diplomacij Pentagonale (leto prej ustanovljene povezave srednjeevropskih držav – Italije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije), na katerem je precej nediplomatsko nastopil jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar. Ko je namreč avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock drugače od večine svojih kolegov, ki so zagovarjali enotno Jugoslavijo,  branil osamosvojitvene težnje nekaterih jugoslovanskih republik, ga je Lončar grobo zavrnil. Mocka je v besednem napadu spomnil na njun nedavni pogovor v Vaduzu in ga vprašal: »Alois, ali naj torej obvestim ta zbor o tem, kaj sva se pogovarjala v Vaduzu?« (V liechtensteinski prestolnici se je namreč prav tisti dan končalo srečanje držav EFTE, na katerem se je Lončar pogovarjal z zunanjimi ministri Švedske, Finske, Avstrije in Švice, ti pa so izrazili pripravljenost za pomoč Jugoslaviji.). Alois Mock se v nadaljevanju razprave ni več oglasil, pa tudi drugi ministri, na primer vedno gostobesedni Gianni De Michelis, so postali zelo previdni v svojih izjavah glede občutljive jugoslovanske problematike in nazadnje podprli jugoslovansko celovitost. Italijanski politični analitiki so navedli dva razloga za takšno odločitev: strah pred nepoplačanim jugoslovanskim zunanjim dolgom v primeru razpada države in »slab zgled« drugim nacionalnim skupinam in manjšinam po Evropi. Toda tudi Italija je začela opuščati dotlej brezpogojno podporo zvezni vladi in voditelju jugoslovanske diplomacije; italijanski premier Andreotti je nepričakovano zapustil bolonjski sestanek s povabilom na kosilo, kjer se je ločeno sešel z Mockom in Lončarjem. Slednji je novinarjem priznal, da se je zaradi neizvolitve jugoslovanskega predsednika okrepil manevrski prostor republiških politik in »dezintegracijskih teženj«. Italijanski zunanji minister pa je opozoril, da politiki ne bodo odhajali na pogovore v Jugoslavijo, dokler ne bo tam legitimnega sogovornika.

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je ostro kritiziral ta nastop jugoslovanskega zunanjega ministra Lončarja v Bologni, ki je sogovornike prepričal, naj še vztrajajo pri enotnosti Jugoslavije, in tako deloval zoper jasno odločitev nekaterih jugoslovanskih republik za samostojno politično pot.

Vojaške in paravojaške grožnje

Zadnji jugoslovanski obrambni minister, general Veljko Kadijević, je v Beogradu gostil najvišje vojaške častnike in z njimi preučeval obrambno-varnostni položaj v državi. V Londonu so sicer sestanek, na katerem so se udeleženci znova zavzeli za razorožitev paravojaških enot in preprečitev mednarodnih spopadov, ocenili kot korak v pravo smer. BBC je ocenil sporočilo jugoslovanskega vrha kot »pomirjujoče in politično modro«. V resnici je armadni vrh takrat že pripravljal prenos pritiska s Hrvaške na Slovenijo. Na 5. vojaškem območju, kamor je spadalo tudi slovensko ozemlje, je bila ukazana popolna bojna pripravljenost. Enote so dobile ukaz za pripravljenost za posredovanje na Hrvaškem in v BiH ter ukaz za poostritev nadzora na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.

Ob tem so se krepile tudi srbske paravojaške enote. Četniški vodja Vojislav Šešelj je zagrozil Hrvatom in napovedal: »Napadli bomo tudi nuklearko v Krškem. Sposobni smo storiti kar koli.«

Trije neuspešni projekti

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je v vlogi predsednika Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) udeležil srečanja občinskih odborov SKD v Novem mestu. Peterle je zbranim spregovoril o položaju Slovenije v Jugoslaviji in svetu, nato pa odgovarjal na vprašanja. Pogovor se je v nadaljevanju srečanja osredotočil na tri glavne teme: čimprejšnja ureditev povojnih grobišč, nasprotovanje zapisu pravice do splava v ustavo ter nastajanje novega časopisa Slovenec, za katerega so upali, da bo prinesel svežino v zatohlo medijsko krajino. 30 let pozneje vidimo, da nobeden od omenjenih projektov ni uspel: časopis Slovenec je propadel, pravica do splava je zapisana v ustavi, povojna morišča pa še do danes niso urejena.       

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič

Viri in literatura:

• Večer, maj 1991
• Delo, maj 1991
• Dnevnik, maj 1991
• Janša, Janez. Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Ljubljana, 1992.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.