Posvetovanja sta vodili predstavnica ministrstva za zunanje zadeve mag. Mateja Grašek, predsedujoča slovenskemu odboru za mednarodno humanitarno pravo in dr. Heike Spieker, direktorica urada za zvezo nemškega zveznega urada za civilno zaščito in pomoč ob nesrečah.

V posvetovanjih so sodelovali številni slovenski strokovnjaki: Katja Straže in Tatjana Šneberger iz ministrstva za obrambo, Nataša Komolec iz ministrstva za kulturo, dr. Andraž Zidar iz ministrstva za zunanje zadeve, mag. Nuška Jerman iz Rdečega križa Slovenije, Anica Mikuš Kos, prof. dr. Vasilka Sancin iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Bojko Bučar iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Ingrid Omahna iz Centra za evropsko prihodnost.

Predstavnica Zdravnikov brez meja je v svoji predstavitvi opozorila na številne in zaskrbljujoče napade (Afganistan, Jemen, Sirija) na zdravstvene ustanove, zdravstveno in humanitarno osebje ter prepogoste kršitve mednarodnega humanitarnega prava na terenu. Predlagala je dosledno vzpostavitev in okrepitev koncepta individualne kazenske odgovornosti za kršitve humanitarnega prava.

Profesor Marauhn se je v svoji predstavitvi osredotočil na mandat Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev (npr. raziskovanje dejstev, ki domnevno pomenijo kršitve mednarodnega humanitarnega prava, nudenje dobrih uslug) in orisal prvi primer, s katerim se je komisija, na zaprosilo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ukvarjala leta 2017.

Glede Odbora Združenih narodov za človekove pravice je prof. Sancin poudarila, da deluje kot nadzorni mehanizem spoštovanja in uresničevanja pravic iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in izvaja periodični pregled kako države pogodbenice spoštujejo svoje obveznosti. Opozorila je tudi na komplementarnost prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jo zasledimo v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter uporabo tega pakta v oboroženih spopadih.
Dr. Zidar je kot sodelujoči v projektu predstavil še priročnik Britanskega rdečega križa o zaščiti novinarjev in medijskih delavcev v oboroženih spopadih. 

Oba odbora sta si v izmenjavi strokovnih stališč in praks zastavila temeljno vprašanje kako okrepiti poznavanje, promocijo in implementacijo mednarodnega humanitarnega prava in njegovih mehanizmov (npr. Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev).  
To Slovenija uresničuje z nedavno izdajo zbornika razprav o mednarodnem humanitarnem pravu in publikacijo, v kateri je objavljen prvi uradni slovenski prevod ženevskih konvencij in njihovih dopolnilnih protokolov. Prav tako tudi s poučevanjem mednarodnega humanitarnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter tekmovanji, ki nadgrajujejo znanja o sodobnih temah mednarodnega humanitarnega prava. Dodatna znanja bodo vojaki in policisti, ki odhajajo na mednarodne misije in operacije, odslej lahko pridobili tudi v okviru novega Centra za usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah. V izobraževalni proces o mednarodnem humanitarnem pravu, ki ga organizira za svoje osebje in prostovoljce, se že vrsto let zelo uspešno vključuje tudi Rdeči križ Slovenije. Koraki v pravo smer so tudi posvetovanja med nacionalnimi odbori, kar bo Slovenija nadgradila z mednarodnim dogodkom v času predsedovanja Svetu EU.

Nemčija ustaljene metode širjenja poznavanja mednarodnega humanitarnega prava, promocije in implementacije krepi s poletnimi šolami in prostovoljnimi poročili, ki izpostavljajo aktivnosti na področju mednarodnega humanitarnega prava v nemškem prostoru in na mednarodni ravni.

Mednarodni odbor Rdečega križa slovensko-nemška posvetovanja izpostavlja kot primer odlične prakse, ki prispeva h krepitvi implementacije mednarodnega humanitarnega prava na nacionalni ravni in bogati razprave o sodobnih temah na tem področju.