Državni sekretar Geršak je v uvodnem delu razprave izpostavil, da se je ob nastopu pandemije, ki je cel svet ujela bolj ali manj nepripravljenega, pokazalo, katere države so na področju digitalizacije bolj razvite od drugih, saj jim je prav to omogočilo tudi hitrejše prilagajanje novim razmeram.

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so prav v času pandemije še toliko bolj postale ključne za delovanje družb, saj so omogočile ljudem delo, mladim šolanje in gospodarstvu poslovanje na daljavo, hkrati pa so vsem omogočale srečevanje v navideznem svetu.

Po drugi strani pa ne gre pozabiti, tako Geršak, da so v času pandemije prišle na dan tudi neenakosti na področju digitalizacije med državami in tudi v okviru posamezne države. Prav mednarodne organizacije, vključno z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU), so bile državam v veliko pomoč pri uporabi digitalnih tehnologij v tem obdobju.

Kot je še dejal, je tudi Evropska komisija v svojem programu Digitalni kompas (Digital Compass for 2030) namenila veliko sredstev za okrevanje Evrope po tako imenovani covid krizi. Omenjeni program poseben poudarek namenja digitalni usposobljenosti državljanov in visoko usposobljenim kadrom na področju digitalnih tehnologij, varni in trajnostni digitalni infrastrukturi, digitalni preobrazbi podjetij in digitalizaciji javnih storitev.

V Sloveniji je po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo digitalni ekosistem nudil veliko podporo gospodarstvu in javnim storitvam ter družbi v času epidemije. "Delo na daljavo preko platform in spletne povezave so postali naša nova normalnost. Skoraj čez noč je večina zaposlenih v javnem sektorju morala svoje delo prilagoditi tako, da je bilo vse možno izvesti od doma." Posledično pa je bil viden porast statistike na področju oddaljenih dostopov ter v številu uporabnikov različnih spletnih storitev, pa tudi pri spletnih vlogah.

Da je področje digitalizacije za državo izjemnega pomena, kažejo tudi številni projekti na tem področju, denimo projekt Pametna mesta in skupnosti, prav temu področju pa bo Slovenija namenila veliko pozornosti tudi v času predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021, ko bo v ospredje postavljeno predvsem področje umetne inteligence, razvoj digitalne družbe in krepitev kibernetske varnosti.

"V tej zvezi bomo posebno pozornost posvetili tudi vprašanjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin," je še dodal Geršak, ki je ob koncu izrazil ponos in čestital za odmevno priznanje, WSIS Prize 2021 Champion nagrado, slovenskemu digitalnemu inovacijskemu stičišču 4PDIH (For Public-Private-People-Partnerhip Digital Innovation Hub).

V hudi konkurenci so se prek spletnega glasovanja v kategoriji Etične dimenzije informacijske družbe uvrstili v najboljšo peterico. Organizatorji foruma so na spletni strani zapisali, da je 4PDIH primer digitalne transformacije, ki v središče postavlja človeka.

V 4PDIH digitalizacijo razumejo v najširšem pomenu besede in jo uvajajo na vseh področjih delovanja. Ob tem se zavedajo, kako pomembno je k digitalizaciji pristopiti trajnostno, saj je le tako mogoče doseči večje premike tako na družbeni kot na tehnološki ter politični ravni.

Ozadje

INTERNATIONAL TELECOMMUNICATIONS UNION (ITU)

Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) je specializirana agencija Združenih narodov in ima status mednarodne organizacije. Ustanovljena je bila leta 1865, sedež pa ima v Ženevi. Slovenija je pridružena kot polnopravna članica ITU od leta 1992. Trenutno je vanjo vključenih 193 članic in več kot 700 sektorskih članov družbe.

Njene naloge so:

• vzdrževanje in uveljavljanje mednarodnega sodelovanja med državami članicami ITU za izboljšanje in racionalno uporabo vseh vrst virov v telekomunikacijah,
• nudenje tehnične pomoči državam v razvoju,
• skrb za tehnični razvoj opreme in za njeno učinkovito uporabo ter za povečanje učinkovitosti telekomunikacijskih storitev in
• usklajevanje naporov držav članic pri doseganju teh ciljev.

Organizacija je razdeljena na tri sektorje. Republika Slovenija (RS) sodeluje z vsemi tremi:

• ITU-T (Telecommunication Standardization Sector), kjer Republika Slovenija zastopa Slovenski institut za standardizacijo (SIST),
• ITU-R (Radiocommunication Sector), kjer sodeluje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS),
• ITU-D (Telecommunication Development Sector), kjer RS zastopa Sintesio, kamor spada tudi WSIS (World Summit on the Information Society).

WORLD SUMMIT ON INFORMATION SOCIETY (WSIS)

Svetovni vrh o informacijski družbi je edinstven dogodek Združenih narodov (ZN), ki sooblikuje večdeležniško platformo, namenjeno reševanju vprašanj, ki jih informacijske in komunikacijske tehnologije preko zbranih strukturiranih in vključujočih pristopov usklajujejo na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Cilj Svetovnega vrha o informacijski družbi je doseči skupno vizijo, željo in zavezo držav članic k vključujoči in razvojno naravnani informacijski družbi.

Osrednja nit letošnjega vrha je IKT za vključujoče, odporne in trajnostne družbe ter gospodarstva (Akcijske črte WSIS za doseganje ciljev trajnostnega razvoja) s poudarkom na pospeševanju ukrepov, na vpliv pandemije COVID-19 ter na doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. ZN so leta 2015 sprejeli Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki še posebej poudarja in priznava potencial IKT za družbeni razvoj ter ima velik potencial za pospešitev človeškega napredka, za premostitev digitalnega razkoraka in za razvoj družbe znanja.

Na dogodku na ministrski ravni so prisotni  tudi predstavniki civilne družbe, akademskega sveta, mednarodnih organizacij in zasebnega sektorja. Osrednja pozornost bo namenjena orientacijskemu nagovoru visokih predstavnikov, t.i. ministrski okrogli mizi in programu mednarodnega sodelovanja na visoki ravni.