Mednarodni dan biotske raznovrstnosti - Smo del rešitve #zaNaravo

Organizacija Združenih narodov (ZN) vsako leto 22. maja obeležuje Mednarodni dan biotske raznovrstnosti z namenom ohranjanja in krepitve pestrosti živalskega in rastlinskega sveta ter življenjskih okolij na Zemlji. Slovenija ta dan obeležuje od leta 1996, ko je postala pogodbenica Konvencije o biotski raznovrstnosti. Letošnji 22. maj poteka pod geslom »Smo del rešitve #zaNaravo«, s katerim spodbujamo razprave o naravi prijaznih rešitvah za podnebne in zdravstvene izzive, varnost hrane in vode ter trajnostno življenje.

Več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi tudi v Evropski uniji (EU). Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 % - zavarovana območja, naravne vrednote, evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja). Slovensko naravo še posebej varujemo v 50. naravnih parkih (1 nacionalni, 3 regijski in 46 krajinski), 56 naravnih rezervatih in 1 strogem naravnem rezervatu ter s 1.161 naravnimi spomeniki.

V Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru največjega svetovnega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst ter 60 tipičnih naravnih okolij, kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.

Sodelovanje na vseh ravneh je ključnega pomena za prihodnost

K ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispevamo s številnimi projekti, ki so sofinancirani s strani EU, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000. Med projekti izstopajo predvsem projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega sodelovanja Interreg. Poleg ohranjanja izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij med cilji izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij.

Trenutno na 50 območjih Nature 2000 v Sloveniji poteka 12 večjih projektov, namenjenih ohranjanju in izboljšanju vrst ter življenjskih okolij, ki združujejo več kot  50 organizacij. Med njimi so lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije, zasebni zavodi, raziskovalne inštitucije, ministrstva, upravljavci zavarovanih območij in drugi. Več kot 380 strokovnjakov različnih sektorjev, med katerimi je kar 120 novo zaposlenih, vsakodnevno skrbi za boljše stanje slovenske narave.

Enega največjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji, LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) od leta 2018 koordinira Ministrstvo za okolje in prostor ter 15 partnerjev s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva in upravljanja voda. Temeljni namen projekta je, da v sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji. Poleg izboljšav na državni ravni  partnerji v projektu izvajajo tudi konkretne akcije na terenu v osmih območjih Nature 2000, kot so: preprečevanje zaraščanja površin, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, obnovitev in vzdrževanje ugodnega stanja vodnih teles in druge. Projekt LIFE-IP NATURA.SI sofinancirajo Evropska unija iz sredstev programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji.

Evropski dan parkov: 5 slovenskih naravnih parkov letos obeležuje okrogle obletnice delovanja

Na pobudo evropske federacije Europarc, ki povezuje zavarovana območja v Evropi, od leta 1999, 24. maja obeležujemo dan evropskih parkov. Letošnje praznovanje poteka pod geslom »prihodnja generacija parkov«, s katerim spodbujamo razprave o prihodnosti zavarovanih območij, ki so v epidemiji virusa covid-19 beležili visok obisk domačih gostov. 24 maja leta 1909 so bili na Švedskem ustanovljeni prvi nacionalni parki v Evropi. Danes ta dan praznuje več kot 100.000 zavarovanih območij v Evropi. Območja varstva narave (Natura 2000 in zavarovana območja) predstavljajo četrtino površja Evropske unije (EU).

Prva zavarovanja pri nas v prvi polovici 20. stoletja

Med prve oblike naravnih parkov, kot jih poznamo danes, uvrščamo leta 1924 vzpostavljen Alpski varstveni park v dolini Triglavskih jezer. Kasneje z geografsko razširitvijo je postal edini slovenski narodni park - Triglavski narodni park. Najmlajši med naravnimi parki je leta 2019 ustanovljen Krajinski park Središče ob Dravi. Slovenski naravni parki ponujajo pestro in ohranjeno naravo, z veliko zanimivostmi:

• najvišji klif naše obale v Krajinskem parku Strunjan,
• najvišji podzemni kanjon v Škocjanskih jamah,
• 11 presihajočih jezer v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera,
• največje nestalno jezero v Sloveniji v Notranjskem regijskem parku,
• ohranjeni in na novo vzpostavljeni visokodebelni travniški sadovnjaki v Kozjanskem regijskem parku in Krajinskem parku Goričko.

V letu 2021 v Sloveniji praznujemo visoke jubileje petih naravnih parkov

Letos obeležujemo okrogle obletnice petih zavarovanih območij v Sloveniji. Pred 60. leti (1961) je bil razglašen Triglavski narodni park. 40 let (1981) mineva od sprejetja prvega zakona o Triglavskem narodnem parku, s katerim se je zavarovano območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe.

Leta 1981 (40 let) je bil na Kozjanskem ustanovljen Kozjanski regijski park. Park je bil ustanovljen z Zakonom o spominskem parku Trebče za varovanje tamkajšnje kulturne in naravne dediščine ter kasneje preimenovan v Kozjanski regijski park.

Kar dve obletnici letos obeležujejo tudi v Regijskem parku Škocjanske jame, in sicer 35 let od vpisa na seznam svetovne dediščine UNESCO in 25 let ustanovitve regijskega parka.

V krajinskem parku Sečoveljske soline obeležujejo 20-letnico (2001) ustanovitve.

Desetletje mlajši krajinski park Radensko polje pa obeležuje 10 let ustanovitve zavarovanega območja (2011). Istega leta je nastala tudi Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki danes združuje 15 upravljavcev zavarovanih območij. Povezuje jih skupni interes ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave, kulturnega izročila in različnih dejavnosti znotraj zavarovanih območij.

Teden slovenskih naravnih parkov

Slovenski naravni parki praznovanje evropskega dneva parkov krepijo s tednom slovenskih naravnih parkov, ki bo potekal med 22. in 30. majem. V tem času se bodo v slovenskih parkih zvrstili številni dogodki, vodeni izleti, pohodi, razstave in druge vsebine. Več informacij najdete na spletnih straneh parkov in na Naravni parki Slovenije.

Naravni parki prispevajo k ohranjanju slovenske narave

V naravnih parkih v okviru rednega dela in s številnimi projekti izvajajo številne aktivnosti ohranjanja in izboljšanja stanja posameznih vrst in življenjskih okolij. Skrbijo za usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev ter za trajnostni razvoj območja. Pri tem redno sodelujejo z lokalnimi prebivalci in s številnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, društvi, podjetji, kmetijsko gozdarskimi zavodi, enotami Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in drugimi deležniki.