Predsednik vlade je v uvodu govoril o umirjanju epidemije, pogojnem sproščanju predvsem za tiste, ki izpolnjujejo pogoj PCT, torej cepljene, testirane in prebolevnike. V Sloveniji je že prek 600.000 cepljenih vsaj z enim odmerkom, skoraj 250.000 pa tistih, ki so covid preboleli in cepljenja ne potrebujejo takoj. Do magične številke 1.200.000 cepljenih, kar pomeni zadosten delež odraslega prebivalstva, ki je precepljen, da se epidemija učinkovito zaustavlja, potrebujemo še 350.000 cepljenih. Do takrat pa bomo, kot meni predsednik vlade, postopno živeli novo normalnost. Kljub temu bodo tako previdnost kot nekateri preprečevalni ukrepi potrebni še nekaj časa. Epidemijo bo dokončno ustavila precepljenost, virus pa se bo še dolgo pojavljal v posamičnih primerih. Na začetku naslednjega leta bo na voljo tudi učinkovito zdravilo. Na vprašanje, ali je bila kampanja "precepimo vse" uspešna, je odgovoril, da se bo to pokazalo, ko bomo prišli do zaželenega deleža precepljenosti, to je od 60 do 70 odstotkov odraslega prebivalstva.

V nadaljevanju je poudaril, da je Slovenija v marsičem posebna, tudi v odnosu do epidemije. "Pri nas poslušamo, kako imamo ostre ukrepe, a smo bili daleč pod ostrino, kot so jo imeli drugod." V drugih državah, na primer v Franciji, kjer so imeli nižje številke okužb kot v Sloveniji, so zunaj prav vsi nosili maske in ob tem ni bilo nobenih pritožb ter protestov. Podobno tudi na Portugalskem in v Grčiji, kjer so morali prebivalci sporočati oblastem, kam gredo, ko so zapustili stanovanje. Na voditeljevo vprašanje, da so se v Sloveniji pojavljali očitki, da je oblast izkoristila epidemijo za teptanje človekovih pravic, je odgovoril, da je ukrepe v Sloveniji narekovala stroka. Vlada si jih ni sama izmišljala, je pa nekatere zaradi različnih razlogov in uravnoteženosti sprejela nekoliko pozneje. Ob tem je opomnil, da se vlada v zadnjem letu ni borila le z epidemijo, temveč tudi z razmerami, ki jih ni bilo nikjer drugje po svetu. Slovenija je edina država, kjer je ustanovo sodišče naložilo vladi, da tedensko podaljšuje ukrepe, čeprav se je glede na število okužb vedelo, da bodo trajali mesece. "Imeli smo velike težave z informacijsko pooblaščenko. Vse je bil problem, pri aplikaciji za sledenje okužbam, pri aplikaciji za cepljenje. Cela Evropa je uvedla določene rešitve, pri nas pa se še vedno ni dalo."

Glede razmerja političnih sil v Sloveniji je dejal, da je slovenski parlament sorazmerno majhen, da imamo na deset poslancev praktično eno stranko, da smo glede tega posebneži ter da nas je ta nestabilnost v zadnjih 30 letih zagotovo stala kakšnih 20 odstotkov bruto domačega proizvoda. "Bistveno višje bi lahko bili, če bi lahko dosegali po demokratični poti večjo stabilnost. Trudili smo se za to, predlagali smo spremembe volilnega sistema, žal pa je interes nekaterih, da je zakonodajna oblast šibka, da je vlada šibka in da lahko vladajo iz ozadja. Naredili so vse za to, da je sistem tako postavljen, da so institucije šibke, da so v ospredju nekatere parainstitucije in da se iz ozadja diktirajo stvari." To, kar se dogaja v slovenskem parlamentu, je po njegovem mnenju le del dogajanja – v ozadju se poslance prepričuje, se jim grozi, in kot lahko zasledimo, se jih tudi podkupuje. Ob tem je opozoril na velik medijski pritisk; namesto da bi podpiral stabilnost, podpira nestabilnost, ohranjanje privilegijev, da se ne bi nič spremenilo. Da ima opozicija za cilj zrušiti vlado, po njegovem mnenju ni slovenska posebnost, problem je, da se tudi na tem področju želi uveljaviti neko novo normalnost. Ob tem je opozoril na štiri nepovezane poslance, ki hočejo poleg predsednika državnega zbora še kopico drugih funkcij, in če jih ne dobijo, to razglašajo za diktaturo. "Povejte mi državo na svetu, kjer imajo štirje poslanci v rokah funkcijo predsednika državnega zbora in celotno proceduro, ki mora teči po poslovniku, ustavi in zakonih, in ki to proceduro tehnično vodi, pa to blokira. Prav tako je vedno veljalo, da mesto predsednika državnega zbora pripada koaliciji; ob tem je spomnil na Mateja Tonina, ki je z mesta odstopil na isti dan, kot se je sestavila takratna koalicija. Po njegovem mnenju v ozadju odloča paradržava, "tisti, ki pač ščitijo svoje privilegije in svoje interese, za to pa ne prevzemajo nobene odgovornosti". Po njegovem mnenju si ozadje želi nestabilnosti, da bi nekateri privilegiji ostali nedotaknjeni. "Če je na koncu cena ta, da trpi ugled države, da so pokojnine nižje, plače nižje in da imajo ljudje še naprej probleme z birokracijo ali neugodnim okoljem za podjetništvo, jih to ne zanima."

Glede sodelovanja z opozicijo je predsednik vlade dejal, da je vlada opoziciji formalno dvakrat ponudila sodelovanje – nekateri so sodelovanje sprejeli, drugi ne. V dobro Slovenije ponujena roka še vedno ni umaknjena. "Dvomim, da bi stranke, ki so ponujeno roko sodelovanja že dvakrat zavrnile, to ponudbo tokrat sprejele, bi pa verjetno njihovi volivci takšno ravnanje nagradili." Glede morebitnega glasovanja o zaupnici je predsednik vlade dejal, da so vse možnosti odprte, da pa je bila v zadnjem letu z večinsko podporo sprejeta vsa ključna zakonodaja. Strinjal se je, da zadnji zaplet v državnem zboru vpliva tudi na vsebino. Na redni seji bi morala biti sprejeta vrsta zakonov, na katere ljudje že dlje časa čakajo in ki rešujejo mnoge praktične probleme. Položaj se bo zdaj reševal z izrednimi sejami. V nadaljevanju je govoril tudi o zaupanju v institucije, kot na primer v Protikorupcijsko komisijo, ki je po njegovem mnenju paradržavni organ, ki ga ni nikjer drugje na svetu – in kot je nekdo že dejal, je bil ustvarjen zato, da preganja drugorazredne državljane. Poudaril je, da bo primer Tomaža Vesela prišel v učbenike in ga bo stroka še dodatno analizirala, je pa ta primer težko združljiv z evropskim razumevanjem normalnosti. "Pri nas se skuša prodati, kot da je vse v redu, če predsednik računskega sodišča za popoldanski 'fuš' nadzira institucijo, kot je FIFA oziroma UEFA, torej pridobitno organizacijo, ki obrača milijarde denarja, in da to lahko naredi v prostem času in za to dobi milijon evrov nagrade v štirih letih."

V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade govoril tudi o svobodi izražanja, spremenjeni vlogi medijev ob porastu družbenih omrežij ter o pomembnosti izobrazbe za posameznika. "Svoboda izražanja se je začela prodajati kot svoboda medijev." Po njegovem mnenju je konkurenčnost tista, ki zagotavlja svobodo medijev. Ne more pa biti svoboda medijev nad svobodo posameznika do izražanja. Mediji so zato, da se posameznik skozi njihovo svobodo izraža. "Ko svoboda dobi razmah in sredstva za to, da se človek udejanji, potem je to težko ustaviti." Na vprašanje, kakšen odmev imajo v Evropi slovenske medijske zgodbe in govorice o mračnjaštvu, orbanizaciji, odsotnosti vladavine prava, pritiskih na novinarje, je predsednik vlade odgovoril, da ga o tem še nikoli nihče ni vprašal. "Pri nas se napiše laž na nek portal, se izvozi drugemu kolegu v Evropi in se nato uvozi oplemeniteno nazaj v Slovenijo. Tako se virtualna podoba Slovenije izvaža v tujino in uvaža nazaj." Po njegovem mnenju te vlade ne bi bilo, "če bi kaviar – socialistična levica tako uspešno skrbela za promocijo in izvoz slovenskih produktov in storitev, ko so bili na vladi, kot zdaj uspešno izvažajo laži in jih uvažajo nazaj".

Predsednik vlade je v nadaljevanju pogovora z Igorjem Pirkovičem govoril o pripravah na predsedovanje Svetu EU, o pomenu samega predsedovanja. "Uspeh se meri po tem, koliko stvari premakneš naprej, koliko konkretnih problemov rešiš, koliko prioritet uresničiš oziroma realiziraš." Dejal je, da je Slovenija na dnevni red prednostnih nalog dodala večjo odpornost Evropske unije na epidemijo in podobne izzive ter kibernetsko varnost. Ob tem pa tudi vrsto zunanjepolitičnih izzivov od zahodnega Balkana do vzhodne soseščine. "Naše predsedovanje Svetu EU ne bo tehnično. V času našega predsedovanja bo potekala tudi razprava o prihodnosti Evrope in o tem, kako naj bi bila videti naša skupna evropska prihodnost." Ob tem je dejal, da se tudi v Evropski parlament lahko izvozi veliko laži, da za te laži obstajajo mojstri iz Slovenije, ki naredijo veliko hrupa, v organih pa, kjer se zares odloča, to nima nikakršne teže. Ne le, da to ne odmeva, temveč se niti ne sliši.

Glede gospodarskih napovedi je dejal, da smo slovensko gospodarstvo ohranili v dobrem stanju. Glede gospodarskega optimizma v evrskem območju je v zadnjih treh letih za Slovenijo, sodeč po majskih podatkih, obet rekorden in to je po mnenju predsednika vlade dober znak. "Evropski kolegi pravijo, da petodstotna brezposelnost sploh ni brezposelnost, temveč polna zaposlenost." Predsednik vlade je med drugim dejal, da še nikoli ni bilo toliko socialnega dialoga, kot ga je bilo v zadnjem letu. "Niti enega zakonodajnega paketa nismo posredovali v Državni zbor brez posvetovanja tako z gospodarstvom kot sindikati. Vseh predlogov seveda ni bilo mogoče upoštevati, a ohranili smo delovna mesta in standard ljudi ni padel." Dejal je tudi, da verjame, da so nekateri nezadovoljni, ker privilegiji niso samoumevni. "Apeliram pa na vse, da nekaj dajo tudi na državotvornost in ugled države." Predsednik vlade je ob tem dodal: "Če si ugled med predsedovanjem zapravimo s tem, da sami sebe zrušimo sredi predsedovanja, bodo posledice tega plačevale tudi vse naslednje vlade. V Evropi se namreč ne vpraša, katera stranka je na vladi."

Ob koncu pogovora sta z voditeljem omenila še 30. obletnico države. "Danes, po 30 letih, praznujemo kot članica Evropske unije, kot članica Nata; vse naše štiri sosednje države so prav tako v Evropski uniji in v zvezi Nato. Drugič v naši zgodovini bomo vodili Svet EU, se pravi Evropo. Zdaj ta kontrast ne bi mogel biti večji, kot je v dobro sedanjega trenutka. Prav bi bilo, da iz tega črpamo tudi samozavest za naprej in da te energije ne porabljamo v brezplodnih medsebojnih spopadih za oslovo senco."