V svojem govoru je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da, »v resnici ni šlo za dogodke, ampak je šlo za uverturo obrambe Slovenije, uverture vojne za Slovenijo, šlo je za prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom, med slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo in JLA na drugi strani, za merjenje moči med enotami, ki smo jih ustanavljali za to, da bi lahko zgodovinsko odločitev slovenskega naroda na plebiscitu zavarovali z realno silo in seveda med enotami, ki so to hotele preprečiti.« V nadaljevanju je predsednik vlade povedal, da "če Mariborčani takrat ne bi zaustavili okrepitev, ki jih je poveljnik 31. korpusa pošiljal v Pekre, potem je veliko vprašanje, ali JLA dejansko ne bi uporabila sile proti slabo oboroženim branilcem. Če Mariborčani ne bi prišli na ulice takrat, ko so v kasarnah v Mariboru tanki prižigali motorje, potem je veliko vprašanje, ali bi lahko takrat situacijo obvladali brez večjih žrtev.« Spomnil je tudi na prvega Slovenca, ki je umrl v tem spopadu oziroma obrambi v uverturi vojne za Slovenijo, Josefa Šimčika, ter na velikanski pogum slabo oboroženih branilcev in samih nabornikov v Pekrah, ki so noč in dan, praktično 24 ur, poslušali hrumenje oklepnikov, tankov, grozeče napovedi, pozive o predaji, in na tiste, ki so se potem pogajali na mariborski občini, pa so jih s prevaro zajeli.«

Big Band Orkestra Slovenske vojske je pod vodstvom dirigenta vojaškega uslužbenca XII. razreda Rudija Strnada zaigral venček slovenskih zimzelenih popevk, med njimi Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč, Zlati prah, Orion, Kako lep je ta svet in Nad mestom se dani. Program so popestrile tudi priljubljene skladbe iz svetovne zakladnice podobnega žanra. Kot gostji sta se Big Band Orkestru Slovenske vojske pridružili vokalistki Maja Keuc in Ana Bezjak. Orkester Slovenske vojske letos praznuje 25 let svojega delovanja. Slovenska država z njim nadaljuje in nadgrajuje dolgoletno tradicijo vojaških orkestrov na Slovenskem, ki sega že v čas Marije Terezije. Orkester Slovenske vojske je tudi reden spremljevalec tradicionalnih prireditev v spomin na pekrske dogodke.

O pekrskih dogodkih: 15. maja 1991 se je v 710. učnem centru v Pekrah in 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani začelo usposabljanje prve generacije slovenskih nabornikov. Postopno oblikovanje novega obrambnega sistema in lastne vojaške sile je bil pomemben del priprav na osamosvojitev Slovenije. 23. maja so Pekre  postale prizorišče obranitve novo nastajajoče države in njene vojske. Začelo se je z zajetjem dveh pripadnikov takratne JLA, ki sta iz neposredne bližine učnega centra z daljnogledoma opazovala usposabljanje nabornikov v centru. Vojaki rezervne sestave Teritorialne obrambe (TO), ki so varovali učni center, so ju po pogovoru izpustili. Že tako napeto vzdušje med TO in JLA se je še zaostrilo, saj so pripadniki JLA z oklepniki obkolili učni center. Zaposleni v centru so takoj po obkolitvi zasedli položaje za neposredno varovanje zgradbe centra, širše varovanje pa so izvajali pripadniki rezervne sestave TO. JLA je zahtevala takojšnjo izročitev vseh 120 nabornikov. Med nočnimi pogajanji v mariborski občinski zgradbi je JLA ugrabila poveljnika 7. pokrajinskega poveljstva polkovnika Vladimirja Miloševiča. Mariborčani, krajani Peker, Limbuša in Radvanj so v najbolj napetih trenutkih ustvarili »živi zid« pred učnim centrom. Predstavniki medijev so poročali iz obkoljenih Peker in s pogajanj v Mariboru ter omogočili njihov spontan upor. Zaposlenim v 710. učnem centru v Pekrah  je kljub burnim dogodkom uspelo ohraniti prve slovenske nabornike žive in zdrave. Voda, ki so ju sestavljali naborniki iz Peker in z Iga, sta sodelovala tudi v častni četi, ki je bila  ob slovesni razglasitvi slovenske države na Trgu republike postrojena v čast naši domovini. V Pekrah se je maja 1991 jasno pokazalo, da imamo Slovenci svojo vojaško silo, ki bo obranila voljo državljank in državljanov po samostojni državni ureditvi.