Žalna slovesnost v Miklavžu na Dravskem polju

V Kulturnem domu v Miklavžu na Dravskem polju, od koder je bil doma tragično preminuli Josef Šimčik, je potekala žalna slovesnost. Dan prej, v petek, 24. maja, ga je v Mariboru do smrti povozil vojaški oklepnik jugoslovanske armade (JA). Slovenski obrambni minister Janez Janša je imel govor pred polno dvorano in je, kot je pozneje zapisal v knjigi Premiki, med zbranimi videl veliko več poguma kot na sestanku predstavnikov parlamentarnih strank in slovenskega predsedstva prejšnji dan. V nagovoru je zagotovil, da bodo pristojni v Sloveniji storili vse, da se podoben tragični dogodek ne bi več ponovil. Po žalni slovesnosti je obiskal še 710. učni center v Pekrah, ki ga je Teritorialna obramba (TO) močno zavarovala po incidentu 23. maja med TO in JA, ko ga je armada zasedla. Kljub napetemu dogajanju v preteklih dneh so inštruktorji TO pripravljali svoje skupine nabornikov na slovesno prisego. Pekrski dogodki so bili uvertura v obrambno vojno Slovenije. JA je za tarčo izbrala Maribor, ker je ocenjevala, do jo bodo Mariborčani podprli, saj je bilo mesto pretežno delavsko, dobršen del mestne industrije pa povezan z vojaško industrijo. A zgodilo se je ravno obratno. Mariborčani so pogumno blokirali izhode nekaterih vojašnic in dobesedno goloroki zaustavili nekaj vojaških kolon, namenjenih proti Pekram. Zelo dobro se je na situacijo odzivala tudi koordinacijska skupina in predsedstvo v razširjeni sestavi. V 710. učnem centru v Pekrah pa je oddelek inštruktorjev z nekaj armbrusti dolge ure zdržal merjenje moči z le nekaj deset metrov oddaljenimi oklepniki z najsodobnejšo oborožitvijo.

Druga konferenca socialdemokratskih strank vzhodne in srednje Evrope

V Preddvoru pri Kranju se je začela dvodnevna konferenca, kjer so se sestale socialdemokratske stranke vzhodne in srednje Evrope, na njej pa so sodelovali tudi predstavniki nekaterih zahodnih držav in predstavniki socialdemokratov v evropskem parlamentu.

Predsednik SDSS Jože Pučnik je v svojem referatu poudaril, da je treba določiti odnos do vseh tistih strank, ki so naslednice komunističnih partij: »Po zlomu komunizma v srednji in vzhodni Evropi so komunistične partije praviloma spremenile ime in se na hitro razglasile za ''prenoviteljske'', ''reformne'' stranke.« Poudaril je, da je komunizem propadel predvsem zato, ker ni bil sposoben vzpostaviti učinkovitega in uspešnega gospodarstva: »Zato je glavni problem držav, ki so se znebile komunizma, ustvariti učinkovit gospodarski sistem.« Dejal je, da je potrebna gospodarska reforma ter da je z uveljavitvijo tržnega gospodarstva in privatizacije treba zavarovati tudi pravice zaposlenih in ohraniti ključne sestavne dele socialne države.

Osamosvojitveni zakoni

Slovenska vlada je obravnavala drugi paket osamosvojitvenih zakonov, in sicer predlog zakona o deviznem poslovanju, o kreditnih poslih s tujino, osnutek zakona o zunanjih zadevah in predlog zakona o razvoju malega gospodarstva. Člani vlade so obravnavali tudi problematiko osebnih dohodkov v srednjem šolstvu in predlagali, naj se srednješolski učitelji odpovedo napovedani stavki.

Objava sporočila ameriškega zunanjega ministrstva

V sporočilu ameriškega zunanjega ministrstva je bila, kot že velikokrat do tedaj, poudarjena ozemeljska celovitost Jugoslavije in pričakovanje, da postane demokratična država. ZDA so navedle, da bodo spoštovale federalni, konfederalni ali kateri koli drug okvir, za katerega se bodo miroljubno in demokratično odločili jugoslovanski narodi. Poudarile so tudi, da se zunanje in notranje meje ne spreminjajo drugače kot z miroljubnimi sredstvi. Ameriška administracija je bila proti vsakršni uporabi sile in vsiljenim rešitvam.

Poročilo je kritiziralo večstrankarske volitve v Srbiji, saj naj bi bile opozicijske stranke v predvolilni kampanji v podrejenem položaju pri dostopu do medijev. Z nadzorom nad mediji se je onemogočil prost pretok informacij. Kritike so se nanašale tudi na srbsko nasilno politiko na Kosovu. Obsodili so srbsko oviranje prenosa oblasti na predsednika Stjepana Mesića, kar ni bilo skladno z demokracijo. Ameriško zunanje ministrstvo je še poudarilo, da je »vodstvo srbske republike odgovorno za krizo v jugoslovanskem predsedstvu in da gre za namerno zaostrovanje političnega položaja«.

V treh točkah so se dotaknili tudi razmer na Hrvaškem. V izjavi so ugotavljali, da je nova hrvaška oblast odstranila iz javnih služb del ljudi srbske narodnosti in da se Srbi bojijo morebitne odcepitve Hrvaške od Jugoslavije in trganja vezi z matičnim narodom. Dodatno pa vse te razmere zapleta nasilje Srbov nad Hrvati, kjer je večinsko prebivalstvo srbsko in ni pripravljeno na dialog s hrvaškimi oblastmi. Zaradi vseh teh ovir se je ameriški zunanji minister odločil, da odobri ameriško pomoč Jugoslaviji selektivno in da se zaradi teptanja človekovih pravic v Srbiji ustavi pomoč pri ameriških investicijah v Srbiji.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

• Delo, 27. 5. 1991.
• Dnevnik, 25. 5. in 27. 5. 1991.
• Večer, 27. 5. 1991.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo in mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30