V visokogorju so planinski pašniki daljše obdobje prekriti s snežno odejo. Na spodnji sliki je prikazana lega pašnika na Raduhi, v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, ki leži na nadmorski višini 2015 metrov.

Sneg je v časovni seriji posnetkov Sentinel-2, v resnični oziroma naravni barvni podobi, dobro viden. Bolj pozorno oko pa je potrebno, da se na posnetkih loči sneg od oblakov. Na izbranih posnetkih v marcu, aprilu in maju vidimo, da je območje zasneženo, vendar je kljub snegu viden enak vzorec reliefa. Bela lisa na vzhodnem delu posnetka z dne 10. 6. 2019 in 20. 7. 2019 ter bela gmota, ki prekriva skoraj celoten posnetek z dne 20. 6. 2019, pa predstavlja oblake. Relief območja pod oblaki namreč ni viden.

Zelena vegetacija, ki je v okviru časovne serije posnetkov v lažni barvni podobi obarvana v rdečih in rožnatih odtenkih, je vidna na nižjih nadmorskih višinah jugovzhodnega pobočja Raduhe tudi od marca do maja, medtem ko je severna stran gore skalnata. Prav tako je na posnetkih v lažni barvni podobi zanimivo opazovati sence oblakov in severozahodni del Raduhe, ki je občasno v senci.

Vegetacijski indeks NDVI predstavlja razmerje med razliko infrardečega in rdečega kanala spektra in njuno vsoto. Vrednosti signala NDVI se gibljejo med -1 in 1, pri čemer visoke vrednosti NDVI kažejo na veliko zelene vegetacije. Kadar pašnik prekriva sneg je vrednost signala NDVI blizu 0, kar je prikazano na spodnji sliki. Prikazani posnetki v časovni seriji posnetkov Sentinel-2 so na grafu označeni z zeleno črto. Z rdečo črto je označen posnetek, kjer obsežna oblačna masa zakriva površje in prav tako kot sneg moti signal NDVI ter močno znižuje njegovo vrednost. Iz spodnjega grafa lahko razberemo, da so vrednosti signala NDVI vse do konca maja blizu 0, saj površino prekriva sneg oziroma signal NDVI motijo druge motnje, kot so oblaki in meglice. Najvišje vrednosti signala NDVI so v poletnih mesecih, ko je na površini veliko zelene vegetacije.