Sistem omogoča strukturiran razmislek o kulturi gradnje, ki naj upošteva družbene, kulturne, skupnostne in okoljske kontekste ter nesnovne vrednote in je usmerjena na potrebe uporabnika ter dobrobit skupnosti.

Pri oblikovanju sistema za merjenje kakovosti kulture gradnje so izhajali iz prepričanja, da je visokokakovostno arhitekturo mogoče doseči z upoštevanjem osmih temeljnih načel: upravljanja, funkcionalnosti, okolja, ekonomije, raznolikosti, konteksta, občutja kraja in lepote. Kriteriji so uravnoteženi, saj upoštevajo tako družbene, čustvene in kulturne vidike kot tehnične in funkcionalne zahteve. 

Brošura o sistemu za merjenje kakovosti kulture gradnje je zaenkrat dostopna v angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini, je pa že v pripravi tudi prevod v slovenščino. Utemeljitvi sistema je dodan vprašalnik, ki ga je mogoče prilagoditi posamičnim konkretnim primerom, stavbam, krajem ali projektom. Vprašalnik poleg konkretne ocene kakovosti omogoča tudi opredelitev prednosti in slabosti z vidika kulture gradnje. Sistem kakovosti lahko uporabimo tudi kot orodje za zagotavljanje kakovosti načrtovanih projektov, natečajev ali sorodnih obravnav.

Sistem se povezuje s pobudo Evropske komisije za Novi evropski Bauhaus. Druži ju želja izboljšati življenjsko okolje, ki naj postane bolj prilagojeno pričakovanjem Evropejcev. Pobuda na prostorski ravni spodbuja uresničevanje ciljev zelene in digitalne Evrope ter poudarja, da trajnostne rešitve našega bivanja lahko dosežemo le s tehtnim premislekom odgovornosti za prihodnost. To bo tudi ena od prednostnih nalog s področja kulture v okviru prihajajočega slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Slovenski partnerji: Ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ministrstvo za okolje in prostor, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Dodatni vir: Davoška deklaracija (2018; slovenski jezik)