Obrambni ministri EU so se v razpravi o krepitvi strateškega partnerstva med EU in Natom zavzeli za medsebojno usklajenost organizacij, izogibanje podvajanju in poglabljanje sinergij. V okviru Strateškega kompasa so govorili o razvoju zmogljivosti, obrambnih pobudah ter promoviranju tehnološke suverenosti in inovacij v povezavi z nastajajočimi in prebojnimi tehnologijami. Razprava o partnerstvu EU-Afrika je bila namenjena izboljšanju sodelovanja na področju varnosti in obrambe, in sicer z EU misijami in operacijami, Evropskim mirovnim instrumentom in koordinirano pomorsko prisotnostjo v Gvinejskem zalivu.

Ministri so na delovni večerji z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v razpravi poudarili predvsem, da je tesno strateško partnerstvo med EU in Natom ob številnih skupnih varnostnih izzivih nujno, posebej ker v obeh organizacijah potekata strateški refleksiji. Tako Strateški kompas EU, ki zajema krizno upravljanje, odpornost, razvoj zmogljivosti in partnerstva, kot proces Nato 2030 kot temelj novega Strateškega koncepta Nata bosta pripravljena v letu 2022. Ministri so bili zato enotni, da je treba zagotoviti medsebojno usklajenost obeh procesov in poglabljati sinergije. Več ministrov je omenilo čim prejšnjo izvedbo vrha EU-Nato, ob katerem bi podpisali tretjo skupno izjavo o sodelovanju med organizacijama.

V uvodu današnjega zasedanja je visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell poročal o trenutnem stanju v Libiji, pripravah na misijo v Mozambiku, dogajanju v Maliju in Belorusiji. Ministri so ostro obsodili nedavno ravnanje beloruskih oblasti, zahtevali izpustitev opozicijskega novinarja in se v razpravi o možnih sankcijah zavzeli za mednarodno preiskavo preusmeritve letala. Večina jih je izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Maliju, kjer se je zgodil »udar znotraj državnega udara« in nad podhranjenostjo operacije EUNAVFOR MED Irini s kadrom in sredstvi. Operacija je pomembna za razmere v Libiji, prav tako je treba čim prej vzpostaviti misijo za usposabljanje v Mozambiku.

Razprava o Strateškem kompasu je bila usmerjena v razvoj zmogljivosti kot enem od štirih stebrov kompasa. Izhodišče je bil miselni dokument Evropske službe za zunanje delovanje s poudarkom na pomenu tehnološke suverenosti ter nastajajočih in prebojnih tehnologij. Ministri so se strinjali, da izziv predstavlja njihovo prepoznavanje in vključevanje v obrambni sistem skladno z obstoječo in zakonodajo, ki je šele v pripravi, kot na primer na področju umetne inteligence. Minister mag. Matej Tonin je izpostavil pomen politične volje in vlogo Evropske obrambne agencije. Pri tem je po oceni slovenskega ministra izjemno pomembno racionalizirati procese in uskladiti načrtovanje zmogljivosti EU z Natovim procesom obrambnega načrtovanja. Sodelovanje med EU in Natom na področju prebojnih tehnologij ob upoštevanju načela enotnega nabora sil so podprli tudi nekateri drugi ministri.

Razprava o partnerstvu EU-Afrika, ki so se je udeležili tudi predstavniki Združenih narodov in afriških regionalnih organizacij (AU, ECOWAS, ECCAS in IGAD), je bila osredotočena na krepitev sodelovanja za doseganje skupnih ciljev, in sicer z instrumenti, ki jih ima EU na voljo, kot so Evropski mirovni, koordinirana pomorska prisotnost ter misije in operacije. Minister mag. Tonin je ob tem izpostavil Center za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah, s katerim Slovenija lahko dodatno prispeva k mednarodnim naporom za varnost in stabilnost v Afriki.