Na tokratnem zasedanju so ministri obravnavali tudi Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, prednostne naloge EU za jesenski Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih ter vsebine s področja varstva rastlin. Minister se je v okviru obiska v Bruslju preko videopovezave srečal tudi s slovenski poslanci Evropskega parlamenta, ki jim je predstavil prednostne naloge MKGP v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Minister je opravil tudi več dvostranskih srečanj, kjer je ministricam in ministrom predstavil prednostne naloge v času predsedovanja in ključne točke dobrega sodelovanja.

Reforma Skupne kmetijske politike

Kljub izrednim naporom portugalskega predsedstva in izkazani prožnosti s strani Sveta EU, pogajanja z Evropskim parlamentom o političnem dogovoru glede reforme niso bila uspešna. Cilj portugalskega predsedstva je bil, da se do konca meseca maja doseže politični dogovor o zakonodajnem svežnju reforme Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, zato je sočasno z zasedanjem Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo potekal t.i. »super« trialog z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Razpravo o zakonodajnem svežnju reforme Skupne kmetijske politike po letu 2020 je Slovenija spremljala z veliko pozornostjo. Aktivnosti, ki so potekale od srede tega tedna, so bile usmerjene v dosego kompromisa, da se bodo lahko nadaljevale priprave nacionalnih strateških načrtov za ukrepe SKP in drugih vsebin v državah članicah EU z namenom pravočasnega začetka izvajanja ukrepov SKP in črpanja sredstev EU.

Slovenija se je v pogajanjih intenzivno odzivala na spremembe in predloge v procesu trialoga. Minister dr. Jože Podgoršek in pogajalska ekipa je pri tem posebno pozornost namenjala t.i. zeleni arhitekturi, večji ciljni naravnanosti neposrednih plačil in socialni pogojenosti, ki so kot ključna vprašanja bila odprta do samega zaključka pogajanj. Celoten zakonodajni sveženj za reformo SKP zajema vsebine, ki so za slovensko kmetijstvo in podeželja strateškega in vitalnega pomena. »Kljub temu, da končni dogovor še ni dosežen, smo lahko zadovoljni, da je bil v pogajanjih narejen napredek v iskanju uravnoteženih rešitev, ki SKP usmerjajo k večji skrbi za okolje in podnebne spremembe in k odzivu na pričakovanja potrošnikov, hkrati pa SKP prispeva odpornosti in večji konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter s tem k zagotavljanju varne preskrbe s hrano. Za Slovenijo je zelo pomembno, da se državam članicam zagotovi zadostna mera prožnosti, ki omogoča upoštevanje specifičnih okoliščin in oblikovanje najprimernejših ukrepov SKP v slovenskem strateškem načrtu za SKP v obdobju 2023-2027«, je po koncu pogajanj dejal minister dr. Podgoršek.

Če bo v času portugalskega predsedstva dosežen političen dogovor, bo Slovenija v času predsedovanja Svetu EU poskrbela, da se političen dogovor ustrezno odraža v besedilu uredb in da se le-te čim prej formalno sprejmejo. Posebno pozornost bo posvetila tudi razpravi o pripravi strateških načrtov, ki jih bodo države članice usklajevale z Evropsko komisijo v postopku potrditve s strani Evropske komisije.

Ostale vsebine Sveta EU

Na tokratnem zasedanju Sveta EU je Komisija predstavila tudi Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, ki izhaja iz Strategije »od vil do vilic«. Načrt predvidevam številne ukrepe na področju spodbujanja potrošnje, povečanja pridelave in izboljšanja trajnosti, s katerimi spodbuditi pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov. Do leta 2030 naj bi se ekološko kmetovanje izvajalo na najmanj 25 odstotkih kmetijskih zemljišč, znatno naj bi se zvišala tudi raven ekološke akvakulture. Slovenija pozdravlja akcijski načrt in s tem namero, da se na ravni EU spodbudi povečanje deleža ekološkega kmetijstva v EU in poveča dostopnost ekološke hrane. »Strinjamo se, da ima lahko ekološko kmetijstvo s povečanjem prihodkov na podeželju osrednjo vlogo pri okrevanju Evrope, temelječe na zelenem in digitalnem. Poleg tega bo krepitev deleža ekološkega kmetijstva lahko prispevala h krepitvi krajših dobavnih verig in da malim kmetom ponuja dodatne priložnosti«, je dejal minister. Slovenije je v zaključku postopka sprejemanja nacionalnega akcijskega načrta za ekološko kmetovanje do leta 2027, ki bo vključeval potrebe, cilje in ukrepe za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Te ukrepe bodo v čim večji meri vključeni v strateške načrte, tako za področje kmetijstva kot ribištva.

S področja fitosanitarnih zadev je Komisija predstavila dve študiji in sicer študijo o možnostih Unije za posodobitev obstoječe zakonodaje o proizvodnji in trženju rastlinskega reprodukcijskega materiala ter študijo o pravnem statusu novih genomskih tehnik. Obe študiji, ki izhajata iz poziva Evropskega parlamenta oziroma Sveta EU, da se na ravni EU enotno uredi zadevno področje, ugotavljata potrebo po posodobitvi oz. nadgradnji pravil, tudi v kontekstu tehnološkega napredka in prispevka k ciljem Strategije »od vil do vilic«.

Na zasedanju so bili sprejeti tudi Sklepi Sveta, ki določajo prednostne naloge EU za Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih za leto 2021, ki bo potekal v času slovenskega predsedovanja Svetu EU (septembra letos). Za Slovenijo so sklepi Sveta pomembni, saj bodo predstavljali pomembno zavezo EU mednarodni skupnosti do uresničevanja Agende 2030. »Pozdravljamo osredotočenost ozelenitev in skrb za biotsko raznovrstnost v kmetijstvu, pravični dohodek, varnost hrane ter skrb za varnost in zdravje živali in rastlin, inovacije, trgovino ter pomen varne preskrbe s kakovostno hrano za vse«, je poudaril dr. Jože Podgoršek.

Svet EU je opravil tudi razpravo o študiji o možnostih EU za posodobitev obstoječe zakonodaje o proizvodnji in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala ter študiji o pravnem statusu novih genomskih tehnik (NGT). Minister je v Bruslju opravil tudi več srečanj v okviru priprav Slovenije na predsedovanje Svetu EU, tako s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu kot tudi z več ministricami in ministri drugih držav članic EU.