Ali zaposlitev zakoncev predstavlja tveganje za njihovo učinkovitost ali korupcijo?

Prve birokracije, za katere vemo, so nastale v Mezopotamiji in Egiptu. Kritika birokracije po vsej verjetnosti ni nič mlajša od nje same. Vsakdo se pritožuje nad birokracijo. V obdobju socializma je bila kritika birokracije ena redkih kritik, ki jo je oblast ne le dopuščala, marveč tudi spodbujala. Takih pritožb ne manjka tudi v arhivskem gradivu.

Urad za prošnje in pritožbe Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije je tako julija 1963, na podlagi prejete vloge »zaskrbljenega« državljana, v kateri je izražena skrb nad učinkovitostjo oziroma povečanjem korupcijskega tveganja v javni upravi zaradi zaposlitve zakoncev v isti organizacijski enoti in potreba po pravni regulaciji omenjene problematike, Republiškemu sekretariatu za proračun in občo upravo Socialistične republike Slovenije naročil preverbo navedb in izrek o dotični zadevi.

Sekretariat je v odgovoru uradu navedel, da mu je konkretni primer iz vloge poznan ter da veljavni predpisi ne prepovedujejo zaposlitve bližnjih sorodnikov pri istem organu. Po mnenju sekretariata takšna sorodstvena razmerja lahko škodujejo pravilnemu opravljanju službe, pri državljanih pa vzbujajo, velikokrat tudi neutemeljeno, nezaupanje do dela organov. Zavezal se je zadevo raziskati in pripraviti informacijo z zbrano problematiko ter obrazložen predlog za izdajo ustreznega predpisa ali priporočila.

Prihodnji mesec je sekretariat, v skladu z zavezo, na naslove okrajnih skupščin in šestnajstih večjih občinskih skupščin poslal okrožnico, v kateri so bile te zaprošene za posredovanje podatkov, ali imajo v lastnih ali v administraciji zavodov z njihovega področja primere zaposlitev bližnjih sorodnikov. Za bližnje sorodnike se je smatralo »osebe v krvnem sorodstvu v ravni črti, ali v stranski črti do vštetega četrtega kolena, ali osebe v svaštvu do drugega kolena«. Poleg tega naj bi skupščine navedle, če po njihovem mnenju »zaposlitev sorodnikov pri istem organu – zavodu kvarno vpliva na samo službo oziroma, v katerih službah in kakšnih službenih odnosih sorodniki ne bi smeli biti zaposleni pri istem organu« ter če »je bilo opaziti kake nepravilnosti pri opravljanju službenih dolžnosti vsled takega sorodstvenega razmerja in ali so morda take zaposlitve sprožile kritiko ali negodovanje državljanov«.

Do začetka novembra 1963 so okrajne in občinske skupščine posredovale odgovore na zastavljena vprašanja. Poleg navajanja sumarnih (ponekod tudi poimenskih) podatkov o zaposlenih bližnjih sorodnikih v organizacijah so skupščine v poročilih na splošno ugotavljale, da do sedaj niso zasledile očitnega primera »kvarnega« vpliva tovrstnih zaposlitev na samo opravljanje dela. Kljub temu pa so večinoma poudarjale, »da taka sorodstvena razmerja uslužbencev često vzbujajo kritiko in nezaupanje državljanov, četudi ta ni utemeljena«.

Na splošno je prevladovalo mnenje, »da pri istem organu ne bi smeli biti zaposleni bližnji sorodniki, če so ti:

1. v razmerju neposrednega starešine do podrejenega uslužbenca. Take zaposlitve namreč lahko vodijo do raznih popuščanj, pomanjkljivega nadzora, kar ima za posledico zanemarjenje službe, dovoljevanje raznih olajšav, nedopustno povečevanje osebnih dohodkov v obliki raznih honorarjev in opustitev predlaganja disciplinskih ukrepov in postopkov glede materialne odgovornosti zoper uslužbenca;
2. v razmerju odredbodajalca in računodajalca. Tako prepoved določa že 89. člen Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59). Da bi se izključilo vsako, četudi neupravičeno nezaupanje v opravljanju poslov, predlagajo nekateri organi celo, da se v odsekih, ki opravljajo finančne posle ali gre za večjo materialno odgovornost uslužbenca, sploh ne bi smeli zaposlovati bližnji sorodniki, drugi zopet, da se ne bi smeli zaposlovati le na vodilnih mestih;
3. ne sme se dopustiti zaposlitev ožjih sorodnikov v istem oddelku zdravstvenega zavoda n važnejših delovnih mestih (šef oddelka in glavna sestra oddelka, kirurg in instrumentarka), kjer je neposredno vezana odgovornost dela. Take zaposlitve bi lahko dovedle do prikrivanja odgovornosti, pristranosti pri razporejanju dežurstev, nevestne nege pacientov in pod.)«.

Iz skupščinskih poročil je razvidno, da je bilo največ primerov »zaposlitev zakoncev na šolah, zlasti na podeželju, kar je neizbežno in povoljno, ker se s tem rešuje tudi stanovanjski problem«.

Zaradi očitnih pozitivnih dejavnikov teh zaposlitev ne bi bilo smiselno prepovedati.

Republiški sekretariat za proračun in občo upravo Socialistične republike Slovenije v zadnjem delu osnutka informacije (končna, potrjena verzija dokumenta ni ohranjena), nastale na podlagi do tedaj prispelih poročil skupščin, Uradu za splošna in upravna vprašanja Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije predlaga, da se tozadevno problematiko razreši z ustreznim zveznim zakonom ali republiškimi predpisi, v katere se naj vnese določbo: »Pri posameznih organih se ne smejo zaposliti kot uslužbenci v razmerju starešine in podrejenega uslužbenca istega oddelka zakonci in osebe, ki so v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena.« Omenjeno naj ne bi veljalo za učno osebje na šolah.

Jernej Križaj