Slovenija ne bo nikomur več hlapčevska

Tega dne sta na Igu in v Pekrah potekali slovesnosti ob prisegi prvih slovenskih nabornikov, ob katerih se je poleg svojcev in prijateljev zbral tudi ves politični in vojaški vrh »in s tem pokazal neomajnost pri izvedbi osamosvojitvenih načrtov«. (Kladnik, 37) Milan Kučan je v vlogi zastopnika vrhovnega poveljnika govoril predvsem o pomenu miru in dialoga ter o porazu politike, ko spregovori orožje. Minister za obrambo Janez Janša je bil v svojem nagovoru v Pekrah bolj realističen in je predstavil katastrofalno stanje v preveč heterogeni Jugoslaviji na predvečer državljanske vojne in poudaril, da bomo v miru in blagostanju lahko zaživeli šele po »razporoki«. »Na tem mestu in ob podpori celotne Slovenije smo dokazali, da smo tu doma, da Slovenija ne bo več hlapčevala nikomur in da naroda, ki se je odločil, ni mogoče streti … Naša moč je v naši volji, znanju, razumu in pogumu in 90 odstotkih plebiscitnega rezultata …« Janez Janša je tujino opomnil, da Jugoslavija ne more biti hkrati enotna in demokratična. »Še nikoli namreč ni bila taka. Preveč smo si različni.« Na koncu je čestital prvi generaciji slovenskih nabornikov, ki so lahko v miru prisegli lastni domovini. Po slovesnosti in podpisu prisege je prva generacija 270 mladih fantov začela služiti v času, ko je jugoslovanska vojska pripravljala agresijo na Slovenijo.

Učna centra TO na Igu in v Pekrah

Jeseni 1990 so se pod vodstvom polkovnika Bogdana Koprivnikarja začele priprave na projekt služenja vojaškega roka v Sloveniji. Zagotovljeni so bili materialni pogoji in kadri, pripravljeni učni programi in urejeni zakonski predpisi za izvajanje usposabljanja nabornikov. Poveljnik 510. učnega centra na Igu je postal major Bojan Šuligoj, poveljnik 710. učnega centra v Pekrah pa major Andrej Kocbek.

Prvi avtomobili so zapeljali skozi karavanški predor

Ob 6. uri zjutraj je po petih letih gradnje stekel promet skozi karavanški predor. Prvim potnikom so zaželeli srečno pot oziroma dobrodošlico predstavniki ministrstva, republiške uprave za ceste in podjetja za vzdrževanje cest. Že dan pred tem je ob predoru spregovoril tudi predsednik vlade Lojze Peterle in pozval k miroljubni politiki, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je predor blagoslovil, namestnik koroškega glavarja Haiderja Cristoph Zernatto pa je v slovenščini izrazil podporo slovenski poti v samostojnost. Ko so se visoki politični predstavniki s helikopterjem vračali v prestolnico, je vojska JA iz vojašnice v Šentvidu nanje izstrelila nekaj (menda slepih) nabojev.

Z odprtjem predora skozi Karavanke se je Slovenija prometno in gospodarsko še bolj povezala z evropskim prostorom, h kateremu je ob ločevanju od Balkana tudi politično stremela.

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič

Viri in literatura:

• Večer, 3. 6. 1991.
• Delo, 3. 6. 1991.
• Dnevnik, 3. 6. 1991.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Ljubljana, 1992.
• Kladnik, Tomaž. Slovenska vojska v službi domovine, Ljubljana 2006.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo in mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30