Minister dr. Jože Podgoršek je na konferenci v uvodnem nagovoru pozdravil vse ministre, vodje delegacij ter udeležence konference. Povedal je da je od vzpostavitve Mehanizma 17+1 gozdarstvo preteklo že pet let ter, da »Slovenija sodelovanju na področju gozdarstva in tudi širše v celotni skupnosti pobude 17 + 1, pripisuje velik pomen in ostaja zavezana tesnemu sodelovanju z vsemi partnerji pobude pri naslavljanju skupnih interesov in doseganju glavnih ciljev«. Izpostavil je: »Skupaj smo dosegli že kar nekaj pomembnih rezultatov tako na področju znanstvenega raziskovanja in sodelovanja na področju izobraževanja kakor tudi na področju poslovnih in naložbenih priložnosti v celotni gozdno-lesni verigi. Kljub temu naša naloga v okviru partnerstva ostaja enaka – najti najboljše možne rešitve – ne le v smislu financiranja skupnih znanstvenih in raziskovalnih projektov, temveč tudi za poslovne in naložbene priložnosti ter vzpon novih zagonskih podjetij na področju gozdarstva in gozdno-lesne verige«.

V nadaljevanju konference so ministri razpravljali o vlogi gozdov in gozdarskega sektorja na področju bio-gospodarstva predvsem v luči izzivov na področju doseganja trajnostnega razvoja in reševanja podnebnih sprememb ter o priložnostih za sodelovanje med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope na področju bio-gospodarstva v gozdarstvu.

Minister dr. Jože Podgoršek je predstavil Slovenijo kot z gozdom bogato deželo, saj kar 60 % ozemlja pokrivajo gozdovi. »Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti in trajnosti, kar se kaže v stabilnih in biotsko pestrih gozdovih. Veliko pozornost namenjamo varovalni, biotski in hidrološki funkciji gozda. Zaradi teh vlog imajo gozdovi velik pomen pri blaženju posledic podnebnih sprememb. Poleg tega pa so gozdovi tudi pomemben ponor CO2. Slovenski gozdovi tako bistveno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, zaposlovanju in dohodku podeželskih skupnosti,« je povedal minister.

V Sloveniji je sicer glede na naravne danosti v največji meri zastopana lesna biomasa, njena dostopnost in dosegljivost pa sta ključna dejavnika pri prehodu v bio-gospodarstvo, ki je v Sloveniji umeščeno med strateške razvojne prioritete. Povezujemo ga s cilji trajnostnega razvoja, ki so upoštevani v ključnih nacionalnih dokumentih kot so »Vizija Slovenije 2050«, »Strategija razvoja Slovenije 2030«, »Strategija pametne specializacije«.

Minister dr. Podgoršek je nadalje povedal, da Vlada Republike Slovenije v »Strategiji za razvoj Slovenije 2030« koncepte bio-gospodarstva povzema v dveh izmed dvanajstih ciljev, in sicer: nizko-ogljično krožno gospodarstvo (s ciljem povečati delež obnovljivih virov v končni rabi energije) ter trajnostno upravljanje naravnih virov (s ciljem povečati delež kmetijskih zemljišč v uporabi glede na skupno površino, izboljšanje kakovosti vodotokov ter zmanjšanje ekološkega odtisa). 

Bio-gospodarstvo na ravni politike prav tako opredeljuje »Kažipot razvoja krožnega gospodarstva« iz leta 2018, ki izpostavlja štiri področja: prehrambni sistem, gozdne vrednostne verige, predelovalne dejavnosti in mobilnost.

Podrobneje so cilji Slovenije na področju gozdarstva zapisani v Nacionalnem gozdnem programu, ki opredeljuje najpomembnejše dolgoročne in kratkoročne usmeritve pri gospodarjenju z gozdovi ter v Operativnem programu za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021.

Na področju lesarstva je v pripravi Slovenska industrijska strategija 2021–2030, katere namen je določiti smernice za nadaljnji razvoj slovenske industrije v obdobju 2021-2030 z vizijo, da slovenska industrija postane zelena, kreativna in pametna. Ta namreč vključuje prehod v nizko-ogljično krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko intenzivne industrije, trajnostna mobilnost in prehod na industrijo, temelječo na lesu in ostalih naravnih obnovljivih materialih.         

V fazi sprejemanja je tudi nov Zakon o obnovljivih virih energije, v katerem ima les kot energent pomembno vlogo. Širše področje problematike podnebnih sprememb pa ureja Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). NEPN je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov - TGP in obnovljivi viri energije - OVE), energetska učinkovitost ter varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

»V okviru Mehanizma za sodelovanje na področju gozdarstva vidimo predvsem kot najpomembnejše sodelovanje na področju znanosti in razvoja. Menimo, da bi sodelovanje na področju razvoja novih materialov ter novih izdelkov iz lesa prispevala k razvoju bio-gospodarstva. Pri tem je pomembno in smiselno spodbujanje povezovanja podjetji, ki delujejo na področju gozdno-lesnih verig,« je izpostavil minister dr. Podgoršek.

Ključnega pomena je prav tako izmenjava strokovnjakov ter mladih znanstvenikov, ki bi povečala prenos obstoječega znanja ter razvoj novih izdelkov in materialov.

Kot zaključek 3. ministrske konference so ministri razglasili Pekinško izjavo o sodelovanju na področju bio-gospodarstva v gozdarstvu, katera za države članice pobude 17+1 ni mednarodnopravno zavezujoča.

Sodelovanje v okviru Mehanizma 17+1 je del širše pobude krepitve sodelovanja med sedemnajstimi državami Srednje in Vzhodne Evrope (te so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Severna Makedonija, Črna gora, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija) in Kitajsko. Države igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, zaščiti mokrišč in prosto živečih živali, razvoju zelenega gospodarstva in ekološke kulture ter si skupaj prizadevajo za uresničitev Agende 2030 za trajnostni razvoj, zlasti cilja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Mehanizem 17+1 gozdarstvo je odprt za vse zainteresirane poslovne subjekte in znanstveno-raziskovalne ustanove, ki želijo razvijati sodelovanje s svojimi partnerji, ki delujejo v državah Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajske na področju gozdarstva in gozdno-lesne verige. Republika Slovenija koordinira Mehanizem 17+1 gozdarstvo s sedežem Izvršnega usklajevalnega organa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.